Potem ko je ameriška republikanska stranka minuli teden sklenila svojo kaotično konvencijo z imenovanjem Donalda Trumpa za predsedniškega kandidata, so ta teden na vrsti demokrati. Včeraj se je v Filadelfiji začela njihova konvencija, ki se bo končala v četrtek in na kateri bo prvič v ameriški zgodovini katera od velikih strank za predsedniško kandidatko imenovala žensko – nekdanjo zunanjo ministrico Hillary Clinton. Demokrati so upali, da bo njihova konvencija nasprotje republikanske, toda ti upi so splavali po vodi že prvi dan.
Odstopiti je namreč morala predsednica nacionalnega odbora stranke Debbie Wasserman Schultz, ki bi morala voditi konvencijo. Spletna stran Wikileaks je objavila več kot 19.000 elektronskih pisem vrha odbora stranke, iz katerih izhaja, da so poskušali ovirati kandidaturo senatorja Bernieja Sandersa in pomagati Clintonovi v boju za predsedniško nominacijo. Med drugim so kovali načrt, kako naj v ospredje spravijo vprašanje Sandersove (judovske) vere in kako naj utemeljijo, da je njegova kampanja neuspešna.
Lovke Moskve v ameriški politiki?
Po pisanju Politica Schultzeva že dlje časa ni bila po godu mnogim najvišjim demokratom na čelu s predsednikom Barackom Obamo, ki pa ni hotel trošiti energije z njeno menjavo. Zdaj pa je ta prišla v najbolj neprimernem času za demokrate, ki so se prejšnji teden veselili ob vseh spodrsljajih na republikanski konvenciji, zdaj pa sami prebirajo novice, v katerih mediji pišejo o javni sramoti demokratov.
Štab Clintonove, ki je upal na gladko konvencijo, trdi, da je elektronsko pošto Wikileaksu izročila Rusija – da gre torej za poskus vpliva predsednika Vladimirja Putina na ameriško politiko. Raje naj bi namreč videl Trumpovo zmago. Pri Clintonovi bržkone upajo, da bodo te trditve preglasile sam škandal, imajo pa lahko posledice za odnose z Rusijo, če Clintonova zmaga. Obenem trditve zanjo niso brez tveganja, saj javnost spominjajo na škandal z njeno elektronsko pošto, ki jo je v času vodenja zunanjega ministrstva speljala prek zasebnega strežnika.
New York Times piše, da sta po ugotovitvah preiskovalcev v komunikacijo nacionalnega odbora demokratske stranke ločeno vdrli ruski obveščevalni službi, ki naj bi že prej računalniško napadli Belo hišo, zunanje ministrstvo in vojsko. Strokovnjaki pravijo, da bo zelo težko dokazati vpletenost Rusije v objavo pošte na Wikileaksu, tudi če to drži. Je pa obtožba še ena v vrsti podobnih med državama v zadnjem času. Ruski predstavniki so denimo ZDA obtožili za objavo panamskih dokumentov, ki so obremenili ljudi blizu Putina.
Demokrati kljub škandalu upajo, da bo vsaj navidezno poenotenje stranke po dolgem in ostrem spopadu Clintonove in Sandersa uspešno. Veliko je odvisno prav od govora senatorja iz Vermonta, ki ga je imel ponoči po našem času. Danes bo glavni govorec nekdanji predsednik in soprog Clintonove Bill, v sredo bo to Obama, v četrtek pa bo imela govor ob uradnem sprejetju predsedniške nominacije Clintonova.
