Ob brezbrižnosti, ki jo mačke večino časa izkazujejo svojim lastnikom, bi se človek lahko vprašal, kako dobro nas sploh vidijo. A šalo na stran, vprašanje, kako je svet videti skozi mačje oči, vseeno ni nezanimivo. In ko nanj odgovorimo, vidimo, da mačke nekatere stvari res vidijo slabše od nas, v določenih primerih pa jim gre bolje.
Njihovo vidno polje je za 20 stopinj širše od našega, saj človeške oči zajamejo 180 stopinj, mačje pa 200, so pa mačke prikrajšane pri opazovanju oddaljenih predmetov. Stvari, ki jih bodo ljudje dobro videli na razdalji do 60 metrov, mačkam delajo težave že po šestih metrih, saj namesto ostre slike dobijo zamegljeno podobo, se pa zato bolje odrežejo pri gledanju v temi in odzivnosti oči ob hitrem premikanju predmetov ali živali, ki jo gledajo. Pomembna razlika med ljudmi in mačkami je tudi v tem, katere barve zaznajo slednje. V preteklosti so znanstveniki domnevali, da mačke vidijo samo dve barvi, vendar ni čisto tako. Najobčutljivejše so sicer res za modro-vijolične in rumene odtenke, vendar vidijo tudi nekoliko zelene barve, medtem ko rdeče sploh ne zaznajo.
Ultravijolična signalizacija
Psi v primerjavi z mačkami vidijo še manj barvito, saj zaznavajo le modro in rumeno, ne pa rdeče in zelene, kar pomeni, da imajo enak problem kot ljudje z barvno slepoto. Imajo pa zato toliko boljši nos pa tudi veliko širši periferni vid od ljudi, saj ga presegajo za 60 stopinj. Se pa pri barvah zagotovo ne moremo kosati s tetrakromatičnimi pticami, ki poleg rdeče, zelene in modre lahko vidijo tudi ultravijolično, ali čebelami, ki sicer ne vidijo rdeče, zaznajo pa oranžno in rumeno ter ultravijolično, ki je pomembna pri njihovem pridobivanju medu. Ultravijolične barve in vzorci na prašniku cveta namreč sporočajo čebelam, kako polni so nektarja, obenem pa delujejo tudi kot signalizacija za njihovo pristajanje na cvetlici. Oči metulja so sestavljene iz po 12.000 »mikroočes« omatidijev, ki skupno sestavljajo eno sliko tega, kar metulj gleda, zaznavajo pa rdečo, zeleno, modro in ultravijolično pa tudi odtenke rdeče, le da slabše. Metuljeva slika je sicer veliko manj ostra od človeške, tako da bo na 50-centimetrski razdalji komaj opazil kovanec, ga pa to vseeno ne ovira tako, da ne bi zadel prašnika.
Oko za globino
Najkompleksnejši vid med živalmi imajo morske bogomolke, ki imajo do 16 fotoreceptorjev, ti pa zaznavajo tudi ultravijolično in polarizirano svetlobo. Z enim od očes lahko zaznavajo tudi globino, sicer pa oči lahko premikajo samostojno oziroma neodvisno drugo od drugega. Polarizirano svetlobo poleg omenjene vrste rakov med drugim vidijo tudi hrošči skarabeji in netopirji, ki imajo še eno zanimivo lastnost, saj namesto vida za svoje lociranje uporabljajo zvok. Ko letijo, tako nenehno spuščajo visokofrekvenčne tone, ki jih slišijo samo oni, zvočni valovi, ki pri tem nastanejo, pa se, ko naletijo na oviro, četudi gre samo za žuželko, odbijejo od nje in se vrnejo k netopirju, ki se pri letenju nato orientira po njih.
