Od 39 posvojenih otrok v lanskem letu so jih 22 posvojili pari. »Ti so s posvojitvijo dobili nova oba od staršev. Pri 15 posvojitvah je bil posvojitelj zakonec oziroma partner otrokovega biološkega starša,« so zapisali na republiškem statističnem uradu. Pred posvojitvijo je 24 posvojenih otrok živelo v Sloveniji, 15 pa v tujini (največ v Gani, Ruski federaciji in Liberiji). »Vsi posvojenci iz tujine so bili mlajši od treh let,« so sporočili statistiki.
Iščejo starše otroku in ne obratno
Pogled z druge strani: centri za socialno delo imajo v svoji bazi med 535 vlogami za posvojitev po podatkih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 393 primernih posvojiteljev, za preostalih 142 pa končnega mnenja centri še niso podali. To, da je otrok za posvojitev malo, potencialnih posvojiteljev pa veliko, je z vidika socialnega dela dobro, je ocenila direktorica jeseniškega centra za socialno delo Anita Bregar, ki je bila dolga leta zadolžena za posvojitve. »Dobro moramo poznati tako primarno družino otroka kot potencialne posvojitelje. Tako dobro, da zaznamo njihove specifike. Šele potem lahko otroku poiščemo ustrezno družino. Kajti iščemo starše otroku, in ne otroka staršem,« je opozorila.
Ob tem trenutno po podatkih ministrstva v rejništvu živi 983 otrok. Bi bilo za mnoge od njih bolje, da bi jim s posvojitvijo priskrbeli novo družino, da bi »vedeli, kam spadajo«? »Rejništvo je v osnovi začasen ukrep. Dolžnost centrov za socialno delo je, da na eni strani ustrezno poskrbijo za posameznega otroka, ki je nameščen v rejništvo, na drugi strani pa si morajo istočasno prizadevati za odpravo vzrokov, zaradi katerih je bil otrok umaknjen iz domačega okolja. S posvojitvijo pa nastane med posvojiteljem in posvojencem enako razmerje kot med starši in otroki. Gre za trajno razmerje, s katerim nastane med posvojencem in njegovimi potomci ter posvojiteljem in njegovimi sorodniki enako razmerje kot med sorodniki,« so na temeljno razliko opozorili na ministrstvu.
Ni nujno, da je dolgotrajno rejništvo slabo
Največ polemik v javnosti sprožajo dolgotrajna rejništva, ki pa so lahko, kot so opozorili naši sogovorniki, koristna in neproblematična. »Trajanje posameznega rejništva je odvisno od individualnih koristi otroka, ki jih je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej,« so dejali na ministrstvu. »Otroci ne ostajajo v dolgoletnem rejništvu zato, ker so tam pozabljeni, ampak zato, ker so v rejniški družini našli dom in pognali korenine, tam imajo ljubezen in varnost,« pa je poudarila Minka Žiberna iz Rejniškega društva Slovenije. »To je pomembno v življenju otroka, in ne predznak posvojitev ali rejništvo. Pomembno je, da otroci v posvojitvi ali rejništvu 'nekomu pripadajo', imajo nekoga, na katerega se lahko naslonijo, mu zaupajo.«
»Mnogo dolgotrajnih rejništev je na neki način prikritih posvojitev,« opaža Katarina Tomšič, predsednica Humanitarnega kluba posvojencev AS, ki je tudi sama živela v rejništvu in bila kot otrok posvojena. »Vendar se mi to ne zdi nič slabega. Če se situacija v primarni družini ni mogla urediti, ima ta otrok vsaj eno funkcionalno družino, tudi če se rejništvo zavleče do zaposlitve. Verjetno je srečen, če se čuti sprejetega,« meni. Če bi rejništva togo omejili na določen čas, bi takšen otrok morda ostal brez toplega doma, saj se razmere v primarni družini morda še ne bi uredile, otrok pa bi bil za posvojitev »prestar«, saj si večina bodočih posvojiteljev želi posvojiti mlajšega otroka.
Biološke vezi ne gre podcenjevati
S tem se strinja tudi rejnica Tanja Ferlin, ki je nadomestni dom doslej ponudila sedmim otrokom, nekaterim tudi vse do polnoletnosti. »Ne glede na to, kako hude so težave v primarni družini in kako zgodaj so jo morali otroci zapustiti, imajo svoje starše radi. Izkušnje potrjujejo rek, da kri ni voda in da biološke vezi med starši in otroki ne smemo zanemarjati.« Tudi če ima otrok v rejništvu malo stikov z biološkimi starši, se jih izjemno veseli, ko ga obiščejo, in mu veliko pomenijo, ne glede na dobre in ljubeče razmere v rejniški družini. »Pogosto po zaključenem rejništvu otroci pomagajo poskrbeti za svoje biološke starše,« opaža iz izkušenj.
A posploševati tako občutljive zadeve bi bilo krivično, je opozorila Tomšičeva. »Meni kot posvojenemu otroku in otroku v rejništvu se zdi, da papir prenese vse. Lahko si biološki otrok, pa si zapuščen, lahko si posvojen, pa si zapuščen, lahko si v rejništvu, pa se čutiš ljubljenega. Lahko pa čutiš družino čisto drugje. Mislim, da ne glede na to, v kakšni družini živiš, je vsaka družina boljša od najboljše institucije, kar dokazujejo tudi raziskave na to temo,« je poudarila.
Posvojitve v Sloveniji
SURS
PODATKI
VSE POSVOJITVE
IZ TUJINE
PAR
ZAKONEC/PARTNER OTROKOVEGA RODITELJA
POSAMEZNIK
80
70
2
70
19
60
54
47
50
45
45
17
43
2
1
49
39
2
14
40
19
18
19
15
37
30
35
31
25
26
20
23
22
10
15
15
14
0
2000*
2010*
2011*
2012
2013
2014
2015
*za posvojitve iz tujine ni podatka
