Gojenje industrijske konoplje je bilo pred obema svetovnima vojnama v Sloveniji zelo razvito, predvsem v Prekmurju. Danes se industrijska rastlina na veliko vrača v naše kraje, slovenski kmetje pa naj bi jo gojili na kar 700 hektarjih kmetijskih površin. V nasprotju s sladkorno peso gre pri gojenju konoplje za precej bolj dobičkonosen posel, navsezadnje ima tudi dober okoljski vpliv, saj naj bi bila bila primerna za razstrupljanje degradiranih območij in odlagališč.
Že nekaj let, le na skromnega pol hektarja, industrijsko konopljo goji tudi družina Alenke Zapušek iz Frankolovega. »Industrijska konoplja je za vzgojo enostavna rastlina, ki prenese vsake vremenske razmere, prav tako zanjo ne potrebujemo fitofarmacevtskih sredstev. Gojimo jo lahko na Obali, dobro pa uspeva tudi na višji nadmorski višini,« pove Zapuškova, ki ima kmetijo na nadmorski višini 750 metrov.
Že stari Kitajci mleli in gnetli semena konoplje
Kar nekaj dejstev govori v prid industrijski konoplji, ki jo nekateri še vedno enačijo z drogo, čeprav je njena uporabnost mnogo širša. »Že davno so Kitajci, ki so gojili konopljo, vedeli, da iz nje lahko dobijo najtrpežnejša vlakna, iz katerih so izdelovali oblačila, kasneje tudi vrvi. Poznali so tudi njene narkotične učinke in jih uspešno prenašali v medicino,« razloži Alenka Zapušek in doda, da so se že stari Kitajci naučili mleti, greti in hladno stiskati semena konoplje, da bi iztisnili dragoceno olje. Njihova tehnika hladnega stiskanja se uporablja še danes.
»Lepota rastline je tudi v tem, da ni tekmovalnosti med prehransko in kozmetično uporabnostjo. V prehrani lahko uporabljamo tako semena kot vršičke, ki jih porežemo in posušimo za čaj. Iz stisnjenih semen dobimo olje, tretji stranski produkt pa so briketi, ki se zmeljejo v moko. Moko lahko uporabimo v peki, njen delež pa naj ne bo več kot 15 odstotkov, ker odkrito povedano ni ravno najboljšega okusa in izdelek je lahko precej zbit,« pove Zapuškova in nadaljuje: »Iz konopljine moke lahko naredimo piling obraza, tako da v konopljin čaj primešamo sol za kopel.« Konopljino olje, ki ga dobimo s stiskanjem semen in je podobno lanenemu, se je uporabljalo za kuho, za osnovo barv, razredčilo ter za izdelavo mila.
Na konopljo prisegajotudi tuji zvezdniki
Konoplja je dobila svoj prostor tudi v kozmetiki, na njene učinkovine pa prisegajo številni hollywoodski zvezdniki. Cameron Diaz, Rihanna in Brad Pitt verjamejo, da učinkovine konoplje blažijo in zdravijo močno aknasto kožo, razvpita Kim Kardashian pa z njo uspešno zdravi luskavico. »Naloge vsake kozmetike so čiščenje, nega in zaščita. Zagotovo ne smemo prezreti, da ima konoplja veliko hranilno vrednost, upočasnjuje proces staranja ter pomaga pri tvorbi kolagena in elastina,« razloži Alenka Zapušek in doda: »Konopljino olje vsebuje tudi gamalinolensko kislino in kanabidiol, ki preventivno delujeta na luskavico, ekceme, dermatitis, akne, tudi suho kožo. predvsem pa kožo pomirja.«
Destilacija konoplje
Industrijsko konopljo lahko obdelujemo na različne načine. Poleg že prej omenjenega suhega stiskanja vse več posameznikov, v domači kuhinji ali delavnici, destilira ne le konopljo, ampak tudi druga zelišča. S pomočjo destilatorja, ki ga z vsemi potrebnimi dodatki dobite že za dobrih 300 evrov, konoplja poleg eteričnega olja navrže še sila uporaben »odpadek« – hidrolat, ki je nežnejši od olja in ga uporabljamo kot tonik za vse vrste kože, primeren pa je tudi kot dodatek h kopeli, za izdelavo krem, nego las. »Destilacija je izjemno dolgotrajen proces. Iz šestih do sedmih kilogramov industrijske konoplje dobimo z destilacijo 20 mililitrov hidrolata,« pa pove Mirja Gregorič, ki pomaga pri destilaciji. Čeprav bi hidrolat moral biti brezbarven, je iz bakrenega kotlička pritekla nežno modra raztopina. »Pred dnevi sem destilirala rman, katerega eterično olje je močne modre barve. In čeprav sem po nasvetu izkušene staroselke bakreni destilator očistila s soljo in kisom, gre za izredno močno substanco,« pravi Gregoričeva in doda, da modrina ne vplivala na kakovost hidrolata konoplje. Slednjega lahko uporabimo ne le za tonik, ampak tudi za konopljin dezodorant, ki ga dobimo tako, da 100 mililitrom konopljinega hidrolata dodamo eno žličko sode bikarbone in 30 kapljic eteričnega olja.
