Brez klimatskih naprav si poletij malodane ne znamo več predstavljati, saj imajo številne blagodejne učinke. Klimatske naprave pomirjajo kronične bolezni, zagotavljajo delovno storilnost, omogočajo varnejšo avtomobilsko vožnjo, pripomorejo k ustreznemu telesnemu počitku... »Poleti se ne moremo vsi umakniti v hladne kraje, zato bi morali biti bivalni in delovni prostori prijetni tudi v najhujši vročini,« je poudaril neodvisni energetski strokovnjak Matjaž Valenčič.
Čeprav idealna temperatura v prostoru ni za vsakega človeka enaka in je močno odvisna od posameznikove telesne aktivnosti, načeloma zrak v prostoru poleti ne bi smel preseči 26 oziroma ob največji vročini 28 stopinj Celzija. To pomeni približno pet stopinj Celzija manj od zunanje temperature.
Ranljivi obiskovalci trgovskih centrov
Toda pogosto opažamo, da so še posebno trgovski centri pretirano hladni. »Kupci vanje vstopajo le za kratek čas in so po nepotrebnem izpostavljeni preveliki temperaturni razliki med zunanjostjo in notranjostjo,« je opozoril Valenčič. Takšna nihanja in prenizke temperature lahko vodijo v slabše počutje ljudi in celo zdravstvene težave, kot je poslabšanje astme ali nahod, pritrjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Enako je lahko z delovnimi prostori, v katerih pa se zaposleni vendarle lažje zavarujejo pred pretiranim hlajenjem. »Primerno se oblečejo ali pa celo – neverjetno, a to sem videl na lastne oči – ogrevajo svoje delovno mesto z manjšim električnim grelnikom,« je povedal energetik. Ob tem je poudaril, da niti za prevroče delovne ali javne prostore ni nobenega opravičila. »Bolniki in osebje v naši največji bolnišnici to najbolj občutijo. Če bi naši politiki delili usodo občanov in se zdravili v isti ustanovi, bi bilo hlajenje že davno urejeno,« je na vsakoletne težave s poletnim pregrevanjem ljubljanskega kliničnega centra spomnil Valenčič.
Leglo mikrobov
V domačem stanovanju delovanje klimatske naprave lažje prilagodimo osebnim željam in potrebam, vendar recimo z lahkoto pozabimo na njeno redno vzdrževanje. V takšnem primeru lahko naprava postane leglo mikrobov, ki skupaj z izpihanim zrakom letijo po zraku, povzročajo okužbe in vnetja ter poslabšujejo zdravstveno stanje kroničnih bolnikov. Če k temu dodamo še neredno zračenje – klimatska naprava namreč ne dovaja svežega zunanjega zraka – lahko slabša kakovost zraka prinese resne zdravstvene posledice.
»Vpliva lahko na poslabšanje alergijskih in drugih kroničnih bolezni ter bolezni dihal,« so opozorili varuhi javnega zdravja, ob tem pa omenili še srbenje in solzenje ali suhe oči, zamašen nos in izcedek iz nosu, bolečine v žrelu, glavobol, težave s koncentracijo. V neprezračenih stavbah se namreč začnejo kopičiti hišna pršica, plesni, dušikovi oksidi... »Tako stanje predstavlja kroničen stres, ki dolgoročno slabi delovanje imunskega sistema,« so zapisali.
Za zdravje ni prav nič blagodejno niti pretirano »pihanje« klimatske naprave. »Ta ni vsemogočna in ne more primerno ohladiti preveč pregretih prostorov,« je opozoril Valenčič. Tudi zaradi samih stroškov in potreb po varčevanju z energijo bi po njegovem prepričanju še pred vklopom klimatske naprave morali z drugimi ukrepi poskrbeti za čim manjše segrevanje prostorov.
Med te ukrepe sodijo pravilna gradnja in izolacija stavbe, namestitev senčil, nočno hlajenje in zračenje prostorov v svežih jutranjih in večernih urah, uporaba letne kuhinje, opustitev likanja v stanovanju... »Šele če ti ukrepi ne zadoščajo, je treba pomisliti na klimatsko napravo,« je svetoval energetik.
Hlajenje vozila je še zahtevnejše
Ker avtomobil nima senčil, ima pa majhno prostornino in slabo izolacijo, je hlajenje vozila zahtevnejše kot pri stanovanju. Najbolje je sicer sesti v avto, ki je parkiran v senci. Vsekakor pa ga je še pred vožnjo priporočljivo prezračiti, lahko tudi s pomočjo klimatske naprave v avtomobilu. Ker hitre temperaturne razlike predstavljajo stres za telo, varuhi javnega zdravja priporočajo tudi postopno zmanjševanje hlajenja kakšnih pet do deset minut pred prihodom na cilj.
»Pri dolgih potovanjih je pomembno, da hladen zrak ni usmerjen v osebe, saj lahko dolgotrajno hlajenje, čeprav ga je čutiti prijetno, ogrozi zdravje potnikov. Udobnejši avtomobili imajo urejeno kakovostno avtomatsko regulacijo hlajenja, pri enostavnejših pa mora uporabnik sam poskrbeti za prijetno in zdravo hlajenje,« je posvaril Valenčič in dodal, da je treba tudi v klimatiziranem avtomobilu poskrbeti za pravilna oblačila, pokrivala in očala.
