»Zaradi prometne nesreče je zaprta primorska avtocesta pred počivališčem Ravberkomanda proti Kopru. Večkilometrski zastoji nastajajo tako na avtocesti kot na vzporedni regionalni cesti. Če je le možno, se na pot tja ne odpravljajte.« Takšna sporočila so v prometnih radijskih obvestilih prej stalnica kot presenečenje, sploh ob koncih tedna med poletnimi počitnicami.
Še posebej prihodnji konec tedna je pričakovati, da bodo kolone pločevine na naših avtocestah še daljše. Obeta se namreč obisk ruskega predsednika Vladimirja Putina, zaradi česar bodo zaprli gorenjsko avtocesto, takrat pa se na cestah obeta tudi povečano število italijanskih turistov, saj se začenja njihovo počitniško obdobje »Fiera d'Agosto«.
Obvoz po regionalki brez tovornjakov
»V poletnih mesecih se zgodi nekoliko več prometnih nesreč kot v ostalih mesecih leta, kar je sorazmerno s povprečnim letnim dnevnim prometom v tem času,« je povedal Drago Menegalija iz Generalne policijske uprave. Od prvega junija pa do sredine julija letošnjega leta so tako policisti na slovenskih avtocestah zabeležili 215 prometnih nesreč, lani se jih je v juniju in juliju zgodilo 343. Kot še dodaja Menegalija, je najpogostejši vzrok prometnih nesreč na avtocestah neustrezna varnostna razdalja in neprilagojena hitrost.
Ko na avtocesti pride do prometne nesreče, policisti po navadi promet preusmerjajo na vzporedno regionalno cesto, kjer voznike prav tako nemalokrat presenetijo prometni zamaški. Na Darsu si zato želijo, da bi na vzporedne državne ceste preusmerjali le osebna vozila in avtobuse, ne pa tudi tovornjakov. »Morda bi se za voznike osebnih vozil čas vožnje podaljšal le za deset ali petnajst minut, saj bi promet na vzporedni cesti brez težkih tovornih vozil potekal veliko bolj tekoče,« razmišlja Marjan Koler iz Darsa.
Na Darsu že dlje časa pozivajo ministrstvo za infrastrukturo, ki ga vodi Peter Gašperšič, naj dopolni predpise glede odvoza vozil, poškodovanih v prometnih nesrečah na avtocesti. »Zgodi se, da lastniki poškodovanih vozil sami naročijo avtovleko in potem nanjo čakajo tudi uro ali dve. Pred dvema tednoma se je to zgodilo na štajerski avtocesti, sredi tega tedna pa na primorski avtocesti,« opisuje Koler in dodaja, da se je tako čas zapore avtoceste podaljšal, s tem pa tudi zastoji.
Tudi na AMZS se problematike glede zastojev ob prometnih nesrečah zavedajo. Pravijo, da mora država do tega problema pristopati celovito in strokovno, vsekakor s pomočjo sodobne IT-tehnologije, pomembna pa je tudi odzivnost vseh interventnih služb.
Največ pločevine na zahodni obvoznici
»Država ima na voljo še veliko rezerv za povečanje varnosti na cestah,« ugotavljajo na AMZS, kjer si želijo, da država čim prej predstavi in operativno umesti sistemske rešitve za zmanjševanje zastojev ob prometnih nesrečah.
Po podatkih Darsa je sicer na slovenskih avtocestah največ prometa na zahodni ljubljanski obvoznici; v letnem povprečju odsek Koseze-Kozarje prevozi nekaj več kot 70.000 vozil na dan. Eden manj prometno obremenjenih pa je denimo odsek hitre ceste med Nanosom in Vipavo – tam dnevno zabeležijo nekaj manj kot 12.000 vozil na dan.
Lani je, glede na podatke evropske komisije, na področju Evropske unije v prometnih nesrečah umrlo 26.000 ljudi. Najbolj varne so, glede na število smrtnih žrtev na milijon prebivalcev, ceste na Malti, Švedskem, na Nizozemskem, v Veliki Britaniji in na Danskem. Najslabše je stanje v Bolgariji, Romuniji, Latviji, Litvi in na Hrvaškem; Slovenija pa se v osemindvajseterici uvršča na šestnajsto mesto.
