Vodovodni vojni na Bizeljskem (še) ni videti konca. Sklep zbora krajanov konec junija je jasen: vodovod, ki oskrbuje okrog 1800 ljudi v dvanajstih vaseh, naj upravlja na novo ustanovljena vodovodna zadruga, in ne brežiška Komunala. Toda, kot trdijo na brežiški občini, »v tem trenutku ni nobene pravne podlage za neposreden prenos upravljanja vodovoda z javnega podjetja na zasebno zadrugo«. Župan Ivan Molan pa je na zboru krajanov povedal, da so preučevali možnost, da bi vodovod upravljala zadruga, vendar so zadeve pravno še precej nedorečene.
Občina z Molanom na čelu v zadrugi vidi zgolj željo po privatizaciji javnega vodovodnega sistema. Nasprotno na Bizeljskem trdijo, da ne gre za nikakršno privatizacijo, se pa sprašujejo, zakaj občina in Komunala tako vztrajata, da bi pridobili njihov vodovod. »Resda je vodovod javen, čeprav smo ga v 80. letih gradili večinoma sami. Nekaj je seveda dodala občina, pomagala je še vojska. A dejstvo je, da občini in Komunali ne zaupamo, saj nimamo dobrih izkušenj. Sprašujemo se, zakaj nam ne prisluhnejo. Zadevo bi lahko uredili, recimo s koncesijo,« pravi predsednik zadruge Rok Kržan.
»To je velika zmešnjava!«
Po odstopu sveta krajevne skupnosti s predsednikom Francem Kelherjem na čelu je v maju dejavnosti krajevne skupnosti začasno prevzela občinska uprava, upravljanje vodovoda pa brežiška Komunala. Začele so prihajati prve položnice, a Bizeljanci jih zavračajo.
»Na položnici je kar neka ocena 'na pamet',« se je razburil eden od krajanov Bizeljskega, ki ni želel, da zapišemo njegovo ime. »Voda je morda res 10 centov cenejša, toda ko pridaš še omrežnino, je na koncu dražja.« Kot pravi, je vse skupaj velika zmešnjava. »Dejansko ne vemo, komu zaupati. Ko bodo stvari dorečene, bomo plačali položnice. Da nam kar takole vsilijo Komunalo, pa se mi ne zdi prav.«
Tako Komunala kot civilna iniciativa sta dali konec junija analizirati vodo. Analiza, ki jo je naročila Komunala, je v enem od dveh vzorcev ugotovila mikrobiološko neskladnost oziroma prisotnost intestinalnih enterokokov. Komunala je predpisala prekuhavanje vode, ki še vedno velja. Analiza, ki jo je naročila civilna iniciativa, pa je pokazala, da je voda neoporečna. A na Komunali pojasnjujejo, je bil ta neoporečni vzorec vzet v osnovni šoli, ki pa ima vgrajen sistem filtriranja in dezinficiranja vode.
Komunala: Potrebna je dezinfekcija omrežja
Kržan pojasnila Komunale označuje za zavajajoča. »Naša krajevna skupnost je redno dajala vodo na analizo in voda nikoli ni bila oporečna, zdaj pa kar naenkrat?« Tudi sogovornik z Bizeljskega pravi, da redno pije vodo iz pipe, pa še nikoli ni imel nikakršnih težav.
Vodja projektov na brežiški Komunali Krištof Klemen Žnideršič meni, da je vzrok za oporečnost vode najbrž v vodovodnem omrežju, glede na to, da je bil prvi vzorec, vzet na zajetju, neoporečen. Zato bo potrebno čiščenje omrežja z dezinfekcijo in izpiranjem, očistiti pa bo treba tudi vodne celice vodohranov. Ukrepe bi že izvedli, vendar pravi, da jim člani civilne iniciative »fizično preprečujejo dostop do vodovodnih objektov«. Predsednik zadruge odgovarja, da jim ne zaupa. »Ključe vodohranov bom dal, če bo treba kaj popravljati, a naj jih takoj vrnejo.«
Medtem ko Kržan pravi, da večja dela na vodovodu niso potrebna, pred leti so bile zamenjane tudi vse salonitne cevi, pa so nam s Komunale poslali cel seznam potrebnih naložb, v skupni vrednosti 225.000 evrov. Poleg tega naj bi za redno letno vzdrževanje potrebovali okrog 50.000 evrov. Na občini se bojijo, da zadruga tega denarja ne bo imela in bi jim na koncu predala povsem izrabljen vodovod. Kržan trdi, da so te skrbi odveč. »Ja kako pa je krajevna skupnost lahko doslej gospodarila? Pa občina ni dajala nobenega dodatnega denarja za vodovod,« odgovarja.
Bi zadruga lahko dobila koncesijo?
Najprej pa je treba razrešiti vprašanje, ali zadruga lahko upravlja javni vodovod. Na ministrstvu za okolje in prostor pojasnjujejo, da uredba iz leta 2013, na katero se sklicuje občina, ne spreminja pravil upravljanja. Na vprašanje, ali torej javni vodovod lahko upravlja zadruga, pa nismo dobili jasnega odgovora. Zapisali so, da je v primeru javnega vodovoda upravljalec pravna oseba, ki jo občina določi ali izbere za izvajalca javne službe. Možne oblike so javno podjetje, režijski obrat, javni gospodarski zavod ali koncesija.
Zadnjo besedo o upravljanju vodovoda bo seveda imel občinski svet, ki bo o tem razpravljal na eni od prihodnjih sej. A dejstvo je, da se Bizeljanci ne bodo kar tako predali.
