Luksuz. Gre za enega bolj raztegljivih pojmov. Kar je na primer za nekoga nekaj samoumevnega, je lahko za drugega popoln luksuz. In seveda obratno. Če se osredotočimo zgolj na avtomobile, je za nekoga tako lahko pravi luksuz že, če si lahko privošči poceni rabljenega štirikolesnika in vanj brez težav natoči gorivo, za drugega pa, da se naokoli prevaža z najnovejšimi in najdražjimi avtomobili. A če pojem »luksuzni avtomobili« poenostavimo na skupni imenovalec, na nekaj, kar je luksuz za slehernega zemljana, je jasno, za kaj gre pri njihovi omembi.
Luksuznih avtomobilov pa, kot je takšni oznaki tudi primerno, ni veliko. Ker vendarle živimo v Sloveniji in ne v Monte Carlu ali Dubaju, smo sami mejo pri njihovi obravnavi potegnili takole: med luksuzna vozila smo prišteli tiste znamke, katerih tudi najugodnejši model presega začetno ceno 50.000 evrov, pa čeprav je jasno, da med luksuzna vozila brez kančka dvoma spadajo tudi nekateri štirikolesniki višjih razredov znamk, kot so Audi, BMW, Mercedes, Jaguar, Land Rover, Lexus...
Neprijazna davčna politika
Znamk, ki ustrezajo omenjenemu kriteriju, in imajo pri nas uradna prodajna mesta, je malo. Zelo malo. Natanko tri – Porsche, Maserati in Ferrari. Pri čemer po prodaji z naskokom izstopa prvi, kar je logično, saj gre med naštetimi vendarle še vseeno za najbolj »ljudsko« znamko. V prvi polovici letošnjega leta so tako, sodeč po statistiki podjetja Ardi, pri nas prodali 31 novih porschejev, enega maseratija in nobenega ferrarija. »Znamko Porsche pri nas uspešno zastopamo že 20 let in imamo zveste stranke. S prodajnimi številkami smo zadovoljni,« pravi vodja prodaje vozil Porsche pri podjetju Porsche Slovenija Vasja Potočnik, ki za kupce njihovih vozil pravi, da gre večinoma za uspešne posameznike, največkrat lastnike podjetij, ki so nadpovprečno uspešna. »Seveda pa to ni pogoj, zanimati jih mora tudi tehnologija, udobje, športnost in tradicija. Z gotovostjo lahko rečem, da si kupci vozila znamke Porsche ne kupijo zato, da bi se z njim pokazali. Velikokrat gre za dolgoletno izpolnitev želje, za lasten užitek in za udobno ter varno vožnjo.« Precej manj oziroma skorajda nič pa medtem pri nas ni zanimanja za nekatere še bolj luksuzne znamke koncerna Volkswagen, kot so na primer Bentley, Bugatti in Lamborghini. »Omenjene znamke v Sloveniji nimajo uradnih prodajalcev in servisne mreže, zato je s tega vidika lastništvo takšnega avta zapletenejše. Če pa se stranke zanimajo za nakup, jih z veseljem usmerimo na naše sestrsko podjetje na Dunaju,« je še dodal Potočnik.
Edini maserati, ki so ga letos prodali pri nas, je bil medtem primerek najugodnejšega modela ghiblija, katerega cene se začnejo pri 81.000 evrih in je tudi sicer tisti maserati, ki je močno prispeval k boljšim prodajnim rezultatom v zadnjih letih. A ti bodo kmalu zagotovo še boljši. »Pričakujemo, da se bo to zgodilo po prihodu športnega terenca levanteja, saj znamka pri tem modelu prvič ponuja kombinacijo dizelskega agregata in pogona na štiri kolesa. Ta kombinacija predstavlja skoraj 75 odstotkov premijskega in luksuznega trga vozil,« je povedala Petra Tašker Žumer, vodja marketinga pri podjetju Avto Triglav, zastopniku za Maserati in Ferrari, in dodala, da so pri vozilih Ferrari v zadnjih letih posredovali pri prodaji nekaj vozil, med kupci pa je bilo tudi nekaj Slovencev.
Omenjena sogovornika sta ob tem poudarila še eno oviro, ki kupce odvrača od nakupa prestižnih vozil – neprijazna davčna politika, predvsem dodatna obdavčitev vozil z motorji z velikimi prostorninami. »Ta ima velik vpliv na prodajo v teh segmentih, kar smo opazili ob uvedbi dodatnega davka. Prodaja tovrstnih vozil je precej upadla in s tem je tudi država dobila občutno manj denarja. Kupci so iskali druge, davčno prijaznejše rešitve, kar pomeni na eni strani neposredno škodo za slovenski davčni sistem, po drugi pa poslovno škodo za slovenska podjetja,« je še povedala Tašker-Žumrova, pri čemer je jasno, da za slovenske kupce davčno primernejše rešitve pomenijo tudi nakupe in registracije teh vozil v tujini. Zato je število Slovencev, ki so si v zadnjem času privoščili luksuzni avto, precej večje, kot kažejo registracije takšnih vozil pri nas.
Možna je izposoja
Če se osredotočimo na prodajo v Sloveniji, nakup luksuznega avta po uradnih zastopnikih ni edini možni način. Ko govorimo o novih avtomobilih, je tega možno naročiti tudi po drugih zastopnikih in posrednikih. Veliko izkušenj z dobavljanjem luksuznih vozil ima podjetje Kreativni najemi, katerega direktor Zdravko Poljašević nam je povedal, da se pri njih ukvarjajo predvsem z vozili po naročilu, kar pomeni, da si stranka sestavi vozilo po svojih željah, nato pa se ga naroči v proizvodnjo. »Če je stranka neučakana, poskusimo najti vozilo, ki je takoj dobavljivo in predstavlja zadovoljiv približek njenim željam. Nadalje poskrbimo tudi za servisiranja teh vozil, ki se opravijo v tujini. Primer: servis avtomobilov znamke Aston Martin se izvaja v Vidmu ali Münchnu, sami se dogovorimo tako za servisni termin kot za ceno servisa, če stranka želi, pa lahko tudi pusti vozilo pri nas in mi poskrbimo za prevoz vozila do serviserja,« nam je razložil Poljašević in dodal, da so avtomobilov res luksuznih znamk (Maserati, Ferrari, Aston Martin, Bentley, Rolls-Royce...) pri nas prodali zelo malo. »Toliko, da jih lahko preštejemo na prste.«
Je pa v Sloveniji za vse tiste, ki si luksuznega vozila ne morejo privoščiti, na voljo še ena možnost – izposoja, ki vsaj delno poteši željo voziti superluksuzni avto in jo že nekaj let omogočajo pri podjetju Burya, pri katerem imajo med drugim na voljo tudi dva ferrarija (430 scuderia in 599 GTB fiorano F1). »Vendar moram, da bi se izognili nesporazumu, poudariti, da pri nas ne gre za klasično izposojo vozil, kot smo tega vajeni na primer pri rent-a-car ponudnikih. Naša vozila vedno spremlja voznik ali sovoznik – inštruktor. Če se voznik ali voznica odloči opraviti naš učni program, se v nadaljevanju s superšportnim vozilom lahko odpelje tudi brez našega spremstva,« nam je povedal direktor podjetja Burya Marko Pirman. Dodal je, da na primer 15 kilometrov vožnje s ferrarijem stane 150 evrov in da negativnih izkušenj nimajo: »K sreči tudi poškodb vozil ne. Sem in tja naletimo na določena napačna razmišljanja voznikov ali voznic, ki pa kot po pravilu izvirajo iz enega samega dejstva: ker pri nas ni poligonov za hitrost ali dirkališč, smo pač prisiljeni 'učiti se' iz sodobnega spletnega okolja. To seveda še zdaleč ni dovolj, saj manjka glavni in ključni del – preizkus v praksi.«
