»Samo enkrat se je doslej zgodilo, da lučk nismo prižigali, pa je moj oče s tem začel že leta 1972,« ponosno pove Andrej Vidic z Bleda, ki po očetovem izročilu lučke iz jajčnih lupin, ki jezero krasijo med nekdanjo Blejsko nočjo, ki se je raztegnila v Blejske dneve, izdeluje v domači garaži.
»So pa pred nekaj leti vse lučke, kmalu po tem, ko smo jih prižgali in položili na jezero, ugasnile, ker je začelo deževati. Ko sem šel od jezera proti domu, sem pogledal navzdol in videl, da so čisto vse ugasnile. Od 10.000 lučk po eni uri ni gorela niti ena več,« se spominja in zaskrbljeno spremlja vremensko napoved za sobotni večer. »Najbolj problematično je, če dežuje,« pojasni in doda, »tudi veter ni prav ugoden, vendar ta običajno zvečer poneha in jezero se umiri.«
Čeprav smo ga obiskali tik pred dogodkom, nasprotno z našimi pričakovanji ni imel polnih rok dela. Razkazal nam je delavnico in pokazal na zložene kartone, polne svečk v jajčnih lupinah. »Kakih 12.000 imam narejenih.« Lupine so zalite s parafinom, letos ga je kupil 250 kilogramov. »V loncu ga segrejem. Ker je bele barve, zraven dodam še vosek kakšne sveče, da je malo obarvan. To mi je v pomoč, ko ga vlivam v jajčne lupine. Da vidim, koliko še manjka do roba in da ne gre čez. Če gre, imam potem več sitnosti, kako jajce spraviti iz kartona. Ampak včasih mi sveč zmanjka,« pojasni.
Umetnost ubijanja jajc
Že dolga leta mu jajca, ki jim odbijejo le zgornji rob, priskrbijo v slaščičarni Zima (nekdanji Šmon). Običajno ubita jajca na polovico namreč niso ustrezna. »Rob mora biti malo višji, da lahko v lupino vlijem parafin.« Polona Gaube iz slaščičarne Zima priznava, da je postopek zahteven. »Treba se ga je naučiti, potem pa gre,« pravi. V slaščičarni sicer porabijo kar okoli 4000 jajc na teden.
Jajčne lupine Vidic najprej posuši na soncu, potem pa s prsti zdrobi zgornji rob jajca, da so vse lupine približno enako visoke. Ko se parafin, ki ga vročega vlije vanje, nekoliko strdi, na sredino postavi na pol prelomljeno vžigalico parafinko in stenj, namočen v parafin, da stoji pokonci ob vžigalici. Oba poskrbita, da se lučke sploh prižgejo, in da gorijo kakih pet ur. »Če jih ne bi sproti hladila voda, bi gorele precej krajši čas,« opozarja. »Tudi navadne vžigalice so predebele in bi lučke z njimi prej ugasnile.« V soboto bo lučke na jezero spravilo okoli 40 ljudi z 18 čolni. Lučke bodo prižgali kar z ročnimi gorilniki, potem pa jih bodo s posebnimi lesenimi stojali postavljali na vodno gladino.
Večno vprašanje: Ali lučke izhajajo z Bleda ali iz Bohinja?
Čeprav je 68-letni upokojenec vse kaj drugega kot izdelovalec lučk iz jajčnih lupin, ga ne moti, da ga ljudje poznajo predvsem po tem. Malokdo pa se spomni, da je bil v mladosti izjemno uspešen nogometaš, ki je žogo brcal celo v prvi slovenski ligi. Še danes rad spremlja športna tekmovanja. »Samo borilnih veščin ne morem gledati, tudi če so Slovenci uspešni,« pravi. Rad pa gre v hribe, čeprav mu zdravje hitrejšega tempa ne omogoča več. Prosti čas preživlja tudi z vnuki, ki mu včasih pomagajo pri delu. Tudi sam se je tega priučil od očeta, ki je nekaj podobnega videl v Bohinju, a se je tradicija vendarle obdržala na Bledu. Vendar o tem, od kod izhajajo, iz Bohinja ali z Bleda, Vidic ne želi razpravljati. Zdaj jih imajo oboji, Blejci in Bohinjci, vsaki imajo tudi svojega izdelovalca. »Vendar vedno pomagam, če me prosijo za pomoč,« poudari.
Medtem ko je pogled na 10.000 plavajočih lučk na nočni gladini Blejskega jezera zagotovo nepozabno doživetje, pa so z njim povezani tudi Vidičevi lepi spomini. »Pred dvema letoma me je obiskala japonska televizijska ekipa, ki snema samo nenavadne dogodke po svetu. O lučkah so izvedeli po spletu. Za to, da so jih videli na jezeru, pripravljal sem jih v veliko manjšem obsegu za neko poroko, so prestavili povratek na Japonsko. Posneli pa so enourno oddajo, ki si jo lahko ogleda 120 milijonov ljudi,« je navdušen.
Ko svečke v jajčnih lupinicah dogorijo, Blejci poskrbijo tudi za čistočo. Naslednji dan jih z mrežami z jezera odstranijo blejski potapljači. Tiste, ki jih spregledajo, pa okolja ne onesnažujejo. »Saj veste, da mi v nasprotnem primeru tega nikakor ne bi pustili početi,« se nasmehne Vidic.
