Parkirnine niso nikjer tako zasoljene kot okoli kliničnega centra. Čeprav gre za tretjo, najcenejšo parkirno cono v občini, so zasebna parkirišča in garažne hiše na tem območju daleč najdražji v mestu in verjetno tudi državi. Tri ure parkiranja v garažnih hišah Šempeter in Meksiko stanejo 6,70 evra, na nekoliko cenejših parkiriščih pa 4,50 evra. Ker je dotok pacientov do kliničnega centra stalen, nikjer nimajo težav z zasedenostjo.
Voznike na parkirišča vabijo s kričečimi napisi
Že na prvi pogled je mogoče reči, da ta ljubljanska soseska živi prav za parkirni posel. Kričeči napisi voznike usmerjajo proti začasnim plačljivim parkiriščem, da se slučajno ne bi izgubili, dostikrat poskrbijo še usmerjevalci v fluorescenčnih jopičih. Območje je prepredeno s količki, vsako dvorišče ali zaplata zemlje je zavarovana z rampo. Tako ni samo ob Bohoričevi ulici, ampak tudi v sosednjih ulicah: Japljevi, Sketovi, Jenkovi... Zlato pravilo tamkajšnjih parkirišč je: čim bližje so kliničnemu centru, tem dražja so. Ura parkiranja ob Bohoričevi ulici stane najmanj 1,5 evra, prav tako na bližnji Sketovi ulici, medtem ko je makadamsko parkirišče na Jenkovi ulici za pol evra na uro cenejše. Kar malo nenavadno je videti, da so v teh ulicah na voljo parkirni prostori ob cestišču za pičlih 40 centov na uro, parkiranje po 17. uri pa je celo brezplačno. Zelo razširjeno je tudi divje parkiranje pod železniško progo ob Grablovičevi ulici, kjer najbrž parkirajo tako dnevni vozači v Ljubljano kakor tudi nekateri pacienti in zaposleni v kliničnem centru.
Povsem druga zgodba sta garažni hiši Šempeter in Meksiko, najpreprostejša in tudi najdražja rešitev za paciente. Obe garažni hiši sta v lasti Kranjske stavbne družbe, ki ima tudi garažni hiši Trdinova in Kapitelj. Lastnik te družbe je avstrijsko podjetje Reitenburg z Dunaja, ki so ga leta 2014 ustanovili družinski člani nepremičninarja Jožeta Anderliča. Temu je veliki met uspel prav z nakupom zemljišča za parkirno hišo Šempeter, ki ga je novembra 2004 od občine na dražbi za dobre štiri milijone evrov kupilo podjetje Amas consulting. Kljub visoki kupnini pa je po mnenju večine prometnih in urbanističnih strokovnjakov občina takrat naredila kardinalno napako, ko je iz rok spustila tako ključno lokacijo in s tem zasebnikom prepustila upravljanje parkirne politike na širšem območju kliničnega centra.
Občina in klinični center načrtovala svoji garažni hiši
Občina je do leta 2004 celo načrtovala, da bo garažno hišo Šarabon (danes Šempeter) dokončalo njeno podjetje Ljubljanska parkirišča, vendar naj bi te načrte prekrižalo dejstvo, da za to niso mogli dobiti dovolj visokega posojila. Seveda so so pozneje pojavile tudi špekulacije, da je takratna garnitura z županjo Danico Simšič na čelu to donosno lokacijo prodala namenoma, da bi se do nje dokopal takrat in tudi pozneje na občini dobro zapisan poslovnež Jože Anderlič. Sprva so na občini računali, da bo imela garažna hiša tudi podzemne etaže, tako da bi bilo v njej prostora za 750 avtomobilov, vendar je Anderlič zgradil garažno hišo le z nadzemnimi etažami in 470 parkirnimi prostori, kar je bilo veliko cenejše.
Po prvotnih načrtih bi morala biti večja tudi garažna hiša na vogalu Njegoševe ceste in Bohoričeve ulice, kjer naj bi bilo skoraj 1000 parkirnih prostorov, medtem ko jih ima današnja le 520. Zemljišče za to garažno hišo je bilo sprva v državni lasti, v kliničnem centru pa so računali, da bo gradnjo sofinanciral koncesionar. A država je zemljišče v zameno za delež v bolnišnici Valdoltra prepustila Rdečemu križu Slovenije. Za strateškega partnerja pri gradnji garažne hiše so si nato v dobrodelni organizaciji izbrali avstrijsko gradbeno podjetje Alpine Bau in ustanovili skupno podjetje ALSLORK. Vendar podjetje garažne hiše ni nikoli začelo graditi, tudi do tega zemljišča pa se je dokopal Anderlič in po spremembi gradbenega dovoljenja s privoljenjem občine dokončal precej manjšo garažno hišo, kjer je danes tudi trgovina Hofer. Zaradi precej manjših garažnih hiš od načrtovanih na tem območju primanjkuje parkirnih prostorov, ker pa je povpraševanje večje od ponudbe, so lahko tudi cene parkiranja višje. Ker so praktično vse parkirne zmogljivosti v zasebnih rokah, občina in država nimata nobenih instrumentov, s katerimi bi lahko vplivali na ceno parkiranja.
