Sprejem naših častnikov v armado SHS.
Saj je že itak dovolj žalostno, da mora naše zavedno častništvo, katero je pod avstrijskim in pruskim režimom vsled svoje narodnosti mnogo trpkih in grenkih ur doživelo, sploh še udanejše prositi, da se mu milostno dovoli, da sme tudi v lastni domovini služiti kot častnik.
Pa dobro, nočemo sedaj kritizirati ta nad vse žalostni fakt. A nečuveno je dejstvo, da se častništvu obljubava že kar cele mesece, se jim obljubava za Vidov dan, za kraljev dan – nič in nič! Neverjetno se nam zdi, da se sploh še dela razliko med takozvanim nesprejetim, sprejetim – in pravim srbskim častnikom. Še vedno ekzistirajo srbske komande, in – ne srbske komande. Ali ne nosijo vsi častniki na svojih sejkačah enak amblem? Enake inicijale kralja Petra I.? V kolikor je nam znano, so se na Koroškem naši zavedni nesprejeti častniki ravno tako pridno borili in za isti smoter borili kakor sprejeti in srbski častniki. Krogla, katera pride iz sovražne puške, zadene ravnotako nesprejetega kakor sprejetega. Rana peče, in smrt tudi ne vpraša, jeli mož sprejet ali ne!
Kot kaki častniki so padli tisti na Koroškem, kateri še niso bili sprejeti v armado SHS, a so se vseeno za njo hrabro bili? Kot kaj služijo danes oni častniki, kateri še niso sprejeti?? Jugoslovanski častniki niso – kajti niso še sprejeti v jugoslovansko armado; avstrijski častniki niso, ker Avstrija ne obstoja več in ker jih je cesar Karol oprostil prisege.
Povejte nam vendar, kaki častniki so torej naši še nesprejeti častniki? (…)
Pozivljamo merodajne kroge, naj vendar enkrat stvar v red spravijo in sicer kar najhitreje mogoče. Sicer nastane še četrta vrsta častništva: to je vrsta vsled razmer splošno nezadovoljnega častništva.
Ne smemo pozabiti, da svetovna kriza za Evropo še dolga ni končana – in rabili bomo še častništvo, kakor smo ga na Koroškem.
Enako velja za naše nad vse pridno in zavedno podčastništvo!
Zahtevamo, da se to važno vprašanje v najkrajšem času definitivno reši – in ne obljublja morda rešitev šele za – prihodnji Vidov dan!
Jugoslavija, 23. julija 1919
O mariborskih in varaždinskih dogodkih.
LDU. Belgrad, 25. julija. Presbiro javlja: Dne 22. t. m., ob 22. uri je nastala pobuna v dopolnilnem oddelku 47. mariborskega pešpolka. Pri uporu so sodelovali tudi posamezni meščani, Nemci, a predvsem železničarji. Vsled posredovanja čete karlovškega polka se je vzpostavil še isto noč okoli 24. ure red. Četa je imela tri ranjence, uporniki šest mrtvih, nekoliko ranjenih. Del upornikov je bil aretiran, a en del je pobegnil. Kot vzrok za upor navajajo uporniki baje nezadostno opremo, kakor obleko in obutev in malo plačo. (…) Obstoje dokazi, da je do upora došlo vsled agitacije od zunaj.
Slovenski narod, 26. julija 1919
Pretirana nemška poročila.
Ti lokalni dogodki so dali sovražnikom kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev povod, da predstavljajo položaj v kraljestvu na nastopni način: »Nauen, 25. julija. Dunajsko poročilo javlja: Narodni poslanec Radič je osvobojen iz zapora. Vojska je v razsulu, v katerem je prenehala vsaka disciplina. Vojaki zapuščajo svoje čete, častniki in podčastniki so potrgali s svojih uniform službene znake. V Varaždinu in Zagrebu je došlo do velikih ne mirov, ki še trajajo. Od Čakovca proti jugu ne vozijo železnice, ne poslujeta brzojav in telefon.« Dalje se javlja: »Dne 23. t. m. je izbruhnilo po raznih krajih Jugoslavije revolucionarno gibanje. Hrvatski revolucionarji skušajo odbiti srbsko vojsko, ki se povsod zbira. Na več mestih je došlo do krvavih spopadov med Srbi in Hrvati.« Nadaljne vesti javljajo, »kako so hrvatski vojaki v raznih mestih proglasili samostojno hrvatsko republiko. Velik del jugoslovanske garnizije v Mariboru na Štajerskem da je prešel v revolucijonarni tabor. Čete so izšle na ulico s klici: »Treba je odstraniti Srbijo.« Nezadovoljnost vlada tudi s srbsko upravo in ogorčenje vsled prisilnega pozivanja pod orožje. Izgleda, da izvira upor s shodov, ki so se jih udeležili mnogobrojni slovenski in hrvatski socialni demokrati in na katerih so govorniki med splošnim odobravanjem govorili za republikansko obliko Jugoslavije. Aretirani so mnogi udeležniki teh shodov, vsled česar je izbruhnila dolgotrajna nezadovoljnost slovenskih in hrvatskih vojakov. V torek zvečer so bili očividno ogorčeni boji, ki so se razvijali na Dravi itd. Javlja se, da je bilo ob tej priliki ubitih 30 oseb in da je mnogo ranjenih.«
Večerni list, 26. julija 1919
