Osemindvajset odstotkov Francozov meni, da je islam grožnja, velika večina pa zavrača enačenje islama in terorizma. A še vedno je 28 odstotkov v 66-milijonski državi veliko. Veliko tudi zato, ker so ankete omenjeni odstotek pokazale pred napadom v Nici in bi bil zdaj gotovo višji. In če bi se med temi 28 odstotki, ki v islamu vidijo spodbudo terorizmu, samo vsak tisoči hotel za teroristični napad maščevati muslimanom zaradi njihove vere, bi prišlo do nasilja večjih razsežnosti.
Da je situacija hudo resna, kažejo izjave Patricka Calvarja, šefa osrednje tajne službe DGSI. »Smo na robu državljanske vojne!« je izjavil junija, potem ko je samooklicani pripadnik Islamske države v bližini Pariza ubil policista in njegovo ženo. Že maja je Calvar pred skupščinskim odborom za obrambo dejal: »Skrajneži se krepijo na vseh straneh, vse več pozornosti posvečamo tudi skrajni desnici, ki samo čaka na konflikt, do katerega bo po moje prišlo. Samo še atentat ali dva, pa bo počilo!« V sredo pa je v televizijski debati Gérard Chaliand, tudi strokovnjak za terorizem, opozoril, da se neka država in družba velikokrat destabilizirata zato, ker skrajneži napadene večine napadejo skupnost manjšine, ki ji skrajneži napadalci pripadajo.
Pogrom nad muslimani je mogoč
Veliko Francozov dopušča možnost tovrstnega konflikta. Še junija je v anketi inštituta IFOP 73 odstotkov vprašanih izjavilo, da bi lahko v primeru novih terorističnih napadov prišlo do represalij, ker bi se posamezniki hoteli maščevati muslimanom in pravico vzeti v svoje roke. Napade na mošeje in trgovske centre v revnih predmestjih bi lahko izvedli skrajni desničarji, ki so zdaj velika neznanka. Najbrž o njih več vedo tajne službe, torej tudi Patrick Calvar. Sociolog Jérôme Fourquet, vodilni v IFOP, pa ne izključuje možnosti, da bi napade skrajne desnice in linčanje podprle širše množice. Množica več sto ljudi je že napadla islamsko molilnico in jo opustošila, in sicer v Ajacciu na Korziki decembra lani, potem ko sta gasilce ob gašenju požara s kamenjem obmetavala muslimana, stara 19 in 20 let.
V Franciji torej pogrom nad muslimani ni nekaj povsem nemogočega. Zato je toliko bolj pomembno vprašanje, kakšen je odnos Francozov do islama in muslimanov. Po IFOP in ameriškem Pew Research Centru je precej negativen, a se ob vseh lanskih in letošnjih terorističnih napadih ni bistveno poslabšal. Francozi so še naprej večinoma prepričani, da 5 ali 6 milijonov muslimanov, ki so njihovi sodržavljani, ni dobro integriranih v družbo, kar implicira, da so nagnjeni h konfliktu z njo.
A 67 odstotkov Francozov še vedno meni, da ni vsak musliman že potencialen terorist. Za okoli 15 milijonov odraslih Francozov pa islam predstavlja grožnjo in med njimi jih gotovo ni malo, ki so za maščevanje nad muslimani. Tako bi po zadnji anketi samo 51 odstotkov Francozov represalije obsodilo, 39 odstotkov bi imelo zanje razumevanje, 10 odstotkov (to je 5 milijonov odraslih ljudi!) pa bi jih podprlo. Vse te ankete so bile opravljene pred napadom v Nici.
Letos vendarle manj napadov
Po Fourquetovi oceni se je več deset tisoč Francozov po napadu v Nici pripravljenih udeležiti pogroma nad muslimani. Lani pa je bilo po podatkih vlade, ki sicer marsičesa ni zaznala, v Franciji 429 nasilnih dejanj in groženj proti muslimanom, tudi nekaj napadov na njihove molilnice in džamije. Še leta 2014 je bila številka več kot trikrat manjša, to je 133. Sicer je bilo lani 58 odstotkov omenjenih napadov in groženj januarja in novembra, januarja 2015 kar 178, novembra pa »samo« 74. Še več, število napadov in groženj se je znatno zmanjšalo v prvih mesecih letošnjega leta.
