Trimesečno izredno stanje v državi je že v sredo objavil turški nacionalni varnostni svet, včeraj pa potrdil parlament, ki ga obvladuje Erdoganova stranka za pravičnost in razvoj. Oblastni predstavniki s predsednikom države in še svežim premierjem Binalijem Yildirimom na čelu so ob tem zagotavljali, da to ne bo ogrozilo demokratične ureditve, ampak jo še okrepilo, hkrati pa naj ne bi vidno vplivalo na vsakodnevno življenje v Turčiji.
Mehmet Simsek, premierjev namestnik, je v seriji tvitov tudi sodržavljanom sporočal, da nikakor ne gre za ponovitev izrednega stanja s hitrimi sodišči iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, ampak ukrep, kakršnega se poslužujejo njihovi evropski partnerji, kot sta Belgija in Francija, ko je ogrožena varnost ljudi zaradi terorističnih nakan. Te pripisujejo privržencem samoizgnanega klerika Fethullaha Gülena, ki živi v azilu v ZDA, Ankara pa zdaj od Washingtona zahteva njegovo izročitev.
Turška ustava omogoča razglasitev izrednega stanja v svojem 120. členu v primeru nasilnega rušenja demokratične ureditve in resnega ogrožanja javnega reda. Mimo parlamenta lahko nato vlada oziroma svet za nacionalno varnost uvajata policijsko uro, cenzurirata ali celo ukineta medije in sprejmeta druge ukrepe začasnega omejevanja državljanskih pravic in svoboščin. V ta namen je turški parlament začasno suspendiral tudi izvajanje evropske konvencije o človekovih pravicah, tako kot je to storila Francija po lanskem terorističnem napadu v Parizu. Omenjena konvencija namreč državam podpisnicam omogoča, da v času vojne in izrednih razmer omejijo svobodo gibanja, zbiranja in izražanja, ne smejo pa diskriminirati ljudi na podlagi njihove pripadnosti.
Tudi obračun z opozicijo?
Turške opozicijske stranke so ostro nasprotovale uvedbi izrednih razmer, saj v njih prepoznavajo nov poskus Erdoganovega obračuna z njimi in krepitev njegove že zdaj vse bolj avtoritarne oblasti. Ljudska republikanska stranka je odločitev označila za državni udar na parlament, prokurdska ljudska demokratska stranka pa ocenila, da se je poskus državnega udara spremenil v priložnost in orodje za odstranitev tistih, ki nasprotujejo vladi. Na nesprejemljivost kratenja človekovih pravic je opozorila tudi mednarodna organizacija za človekove pravice Amnesty International, ki je turške oblasti pozvala k spoštovanju obveznosti po mednarodnem pravu. Od prejšnjega petka so sicer turške oblasti suspendirale skoraj 30.000 vladnih uslužbencev, med njimi 6300 vojakov in 3000 sodnikov, tožilcev in drugih zaposlenih v pravosodnih organih, mnogi med njimi pa so se znašli tudi v priporu.
