Slovenski jadralci so na dosedanjih šestih poletnih olimpijskih igrah, na katerih so sodelovali, športnim ljubiteljem na sončni strani Alp prinesli kar nekaj prešernih trenutkov. Najbolj je seveda zanje zaslužen Vasilij Žbogar, ki se ponaša z dvema odličjema – bronom iz Aten leta 2004 in srebrom iz Pekinga 2008. Obe kolajni je osvojil v razredu laser, sedaj pa tekmuje v razredu finn. Jadralna odprava na olimpijskih igrah je sicer tako malo članov kot letos v Riu de Janeiru (3) štela le še na prvih igrah Slovenije kot samostojne države v Barceloni leta 1992. Poleg Vasilija Žbogarja bosta v Braziliji nastopili še Tina Mrak in Veronika Macarol v razredu 470.
Slovenija je imela v jadranju predstavnike na vseh dosedanjih olimpijskih igrah od leta 1992 naprej. V Barceloni so državne barve zastopali Stojan Vidakovič, ki je v jadranju na deski osvojil 11. mesto, ter Mitja Kosmina in Goran Sosič, ki sta v disciplini leteči holandec (v katalonskem mestu je bila zadnjič olimpijska) zasedla 12. mesto. Najštevilčnejša je bila odprava v Atenah 2004, ki je štela sedem jadralcev. Poleg Vasilija Žbogarja sta se kolajni najbolj približali Vesna Dekleva in Klara Maučec, ki sta v grški prestolnici zasedli najbolj nehvaležno četrto mesto. Čast nastopanja na olimpijskih igrah je do sedaj izkusilo 16 slovenskih jadralcev, v Riu de Janeiru pa se bo seznamu pridružila še Veronika Macarol.
Žbogar leta 2009 iz laserja v finn
Največje uspehe je slovensko jadralstvo na olimpijskih igrah doživelo v razredu laser, kjer je Vasilij Žbogar osvojil srebro in bron. Laser je sicer najštevilčnejši olimpijski razred, v katerem vsi jadralci jadrajo na enakih jadrnicah, zato je posledično njihov uspeh odvisen predvsem od fizične in psihične pripravljenosti, znanja ter spretnosti. Na jadrnici laser, ki je lahka (59 kilogramov) in okretna športna jadrnica, so jadralci prvič tekmovali na igrah leta 1996 v Atlanti.
Leta 2009 je Vasilij Žbogar presedlal v razred finn, v katerem pa na olimpijskih igrah leta 2012 v Londonu ni posegel po odličju. Prehod ni bil enostaven, saj je jadrnica finn veliko bolj zahtevna, hkrati pa od jadralca zahteva težo vsaj 80 kilogramov. Idealna je okoli 100 kilogramov, kar je pomenilo, da je moral Žbogar pridobiti več kot 20 kilogramov, od tega tudi precej mišične mase. Jadralci lahko na jadrnici finn izbirajo svoje nastavitve, prosta pa je tudi izbira jambora, ki je lahko trši za težje tekmovalce ali mehkejši za tiste z manj kilogrami. »Po olimpijskih igrah v Pekingu leta 2008 sem potreboval nov izziv. Če bi se lahko vrnil nazaj, ne vem, če bi se še enkrat odločil za finn. Pri pridobivanju kilogramov sem imel precej težav, saj sem še naprej delal iste vaje in prenašal iste napore. Zaradi vsega skupaj mi je počila tudi trebušna mišica, trpeli so kolena, sklepi... Šele zadnje leto se s pridobljenimi kilogrami dobro počutim,« pove Vasilij Žbogar.
S Tino Mrak in Veroniko Macarol bo imela Slovenija v Riu de Janeiru, kjer bodo sodelujoči moči merili v petih moških, štirih ženkih in eni mešani discipini, še predstavnici v razredu 470, ki je postal olimpijska disciplina leta 1976. Sprva so v njej tekmovali le moški, od leta 1988 v Seulu pa tudi ženske. Idealna skupna teža tekmovalne posadke je med 120 in 140 kilogramov, vožnja pa predstavlja skupek tehničnih, taktičnih in drugih vrlin ter ne zahteva posebne vrhunske fizične priprave. Razred je ime dobil po dolžini jadrnice, ki znaša 470 centimetrov.
Macarolova in Mrakova v vrhu
Pričakovanja jadralcev na tokratnih olimpijskih igrah so visoka. Vasilij Žbogar je nastopu v Riu de Janeiru razumljivo podredil celotno sezono, zato je tudi izpustil svetovno prvenstvo, kjer bi branil bronasto kolajno. »Imam veliko izkušenj, kar bi lahko bila prednost, saj je večina preostalih jadralcev imela podoben program. Razred finn je zahteven, imam svoja leta, zato potrebujem več regeneracije. Tudi zato sem nekaj regat izpustil, delal veliko na pripravah, imel sparing partnerje, vsak dan jadral regate, tako da mi dvobojev ne primanjkuje. Na olimpijske igre je treba iti z veliko željo po tekmovanju, ki se v zadnjih tednih stopnjuje,« je povedal Vasilij Žbogar, ki je v Rio de Janeiro odpotoval že danes.
Čez nekaj dni se mu bosta v Braziliji pridružili še Veronika Macarol in Tina Mrak, ki prav tako merita na kolajno. Aprila letos sta na evropskem prvenstvu na španski Mallorci osvojili bronasto kolajno, zlato pa sta si prijadrali julija lani v Aarhusu na Danskem. »V Rio odhajam z višjimi cilji kot v London, kjer so bile moje prve igre. Z Veroniko sva opravili zelo veliko dela, vsako leto stopnjevali mesta, bili vse boljši, zato si želiva čim več pokazati na igrah in doseči cilj, ki sva si ga zadali,« pravi Tina Mrak, Veronika Macarol pa je dodala: »To bodo zame prve olimpijske igre. Tina ima več izkušenj, a v teh štirih letih sva precej napredovali in sva sposobni doseči precej dober rezultat.«
Svoje videnje je pred začetkom dogajanja v Riu de Janeiru podal tudi podpredsednik Jadralne zveze Slovenije Slavko Žbogar, sicer Vasilijev oče, ki ne skriva visokih želja. »Vsi pričakujemo kolajno. Če gre Vasilij na olimpijske igre, gre po kolajno, ne po četrto mesto. Dekleti ravno tako. Trenutno sta po formi v samem vrhu, zato so pričakovanja visoka – verjamem, da bomo po igrah veseli.«
