V prvih letošnjih šestih mesecih so pri nas potrdili že 43 novih okužb z virusom HIV, kar je skoraj toliko, kot je bilo novo odkritih okužb s HIV lani v vsem letu. Konec leta bomo tako najverjetneje pričakali z rekordno visokim številom novoodkritih okužb z virusom HIV. Večino okužb so potrdili pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi.
Ali te številke napovedujejo novo stanje glede okužb s HIV, v katerem se je znašla Slovenija, in je vzrok porastu odkritih okužb dejansko več okužb s HIV, ali pa je to posledica več testiranja na okužbo s HIV, ki ga v zadnjih letih promovirajo in izvajajo pri nevladnih organizacijah?
»O tem lahko samo ugibamo, bojim pa se, da je temu vzrok več širjenja virusa. Je pa to za nas, ki se ukvarjamo s preventivo okužb s HIV in drugih spolno prenosljivih okužb pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, slab signal,« odgovarja Miha Lobnik, iz društva Legebitra. Meni, da v Sloveniji nismo pripravljeni na morebitno hitrejše širjenje okužb s HIV, kot smo jih bili vajeni v preteklih letih in desetletjih. Za to bi morali predvsem okrepiti sistem testiranja na okužbo s HIV v skupnostih, olajšati dostop do obravnave spolno prenosljivih okužb in uvesti nove preventivne pristope, kot je PrEP.
Testiranje v skupnosti in v klinikah brez naročanja
Testiranje je pomembno, ker ko pri posamezniku odkrijejo okužbo s HIV, ta začne prejemati protivirusno terapijo, ki tako zniža prisotnost virusa v krvi, da ga ta oseba več ne širi naokoli. Zato manj testiranja pomeni več okužb s HIV. Ljudje lahko za testiranje zaprosijo osebnega zdravnika, ali ga opravijo v drugih zdravstvenih ustanovah, vendar tega iz strahu pred razkritjem okužbe ali spolne usmerjenosti ne naredijo. Na voljo je tudi anonimno testiranje na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. »A okužba s HIV je taka stigma, da ljudje ne povedo niti, da so se testirali, zato ni realno pričakovati, da bodo prišli ob ponedeljkih opoldne na testiranje na infekcijsko kliniko,« ponazarja Lobnik.
Pri Legebitri so v okviru norveškega finančnega mehanizma leto in pol izvajali testiranje na spolno prenosljive okužbe na sedežu društva in tudi v klubih, kjer se srečujejo moški, ki imajo spolne odnose z moškimi; opravili so 850 testiranj in odkrili 13 HIV pozitivnih ljudi. Vendar se je dosedanji okvir financiranja projekta iztekel, v tem trenutku pa ni jasno, ali bodo lahko v septembru s testiranjem nadaljevali.
Na osnovi preventivnega dela v skupnosti pri Legebitri ugotavljajo tudi, da zdravstveni sistem ne zagotavlja enostavnega dostopa do zdravljenja spolno prenosljivih okužb. Tako mora posameznik, če želi na primer testiranje za sifilis, najprej k osebnemu zdravniku po napotnico za venerodermatologa, kar spet oteži njegovo odločitev, da se testira. Temu bi se lahko izognili s klinikami, kjer bi uporabnik prišel do ustreznega specialista neposredno, brez napotnice. Lobnik meni, da bi tako kliniko za začetek uvedli vsaj v Ljubljani.
Zaščitno zdravljenje pred izpostavitvijo (PrEP)
Več zaznanih okužb s HIV je po njegovem mnenju tudi znak, da je potrebno uvesti nove preventivne pristope, kot je PrEP (angleško pre-exposure prophylaxsis): ko zdravilo, ki se sicer uporablja za zdravljenje okužbe s HIV, jemljejo tudi HIV negativni posamezniki, a z visokim tveganjem za okužbo in se tako zaščitijo pred okužbo. Tovrstno preventivno zdravljenje se v Sloveniji še ne izvaja, razen samoplačniško, vendar mesečna terapija stane okoli 500 evrov, pojasnjuje Lobnik.
Uvedbo tega preventivnega pristopa podpira tudi prof. dr. Janez Tomažič iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Kandidati zanj bi bili predvsem moški, ki imajo več naključnih spolnih partnerjev, ki so se že zdravili zaradi spolno prenosljivih okužb in ki pogosto pred spolnimi odnosi uporabljajo rekreacijske droge (poppers, ekstazi, GHB, GBL, kamagra...). Tovrstne droge posameznika dezinhibirajo in je zaradi tega pogumnejši, povečajo in podaljšajo pa mu tudi libido, pojasnjuje Tomažič.
PrEP so v preventivo pred nekaj leti uvedli v ZDA, v Evropi pa je na plačilo javnega zdravstva na voljo le v Franciji. »Rezultati raziskav kažejo, da je ta pristop učinkovit v 86 odstotkih, ko oseba zdravila uživa redno v vsaj 90 odstotkih,« pojasnjuje Tomažič. Vendar tudi v ZDA ta pristop ni zelo množičen, saj mora posameznik ob tem, da redno jemlje zdravila, tudi redno hoditi na preglede k zdravniku, to so pa zelo visoke zahteve – zato se je PrEP bolje izkazal v raziskavah kot v resničnem življenju.
»Imamo evropska priporočila za PrEP, ki so tudi naša priporočila; želimo začeti pilotski projekt za PrEP pri naših najbolj izpostavljenih posameznikih, žal pa za zdaj še nimamo plačnika za to preventivno zdravljenje,« je opisal trenutno stanje v Sloveniji. »Nekaj bo treba storiti, saj smo pri številu novo odkritih okužb šli iz vseh pričakovanih okvirjev.«
Številni moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, so namreč zaradi učinkovitega zdravljenja nehali razmišljati o kondomih, HIV in drugih spolno prenosljivih okužbah, svoje pa je naredila tudi sodobna tehnologija, ki po mobilnih aplikacijah omogoča hitro spoznavanje novih bolj ali manj anonimnih oseb s podobnimi interesi, ob uporabi rekreacijskih drog pa se hitro pozabi na temeljno preventivo.
Še vedno je seveda najbolje, da se posameznik sploh ne okuži, poudarja infektolog. Osnova tega pristopa je, da posameznik pozna svoj status HIV status HIV svojega partnerja in izvaja varne spolne prakse. Če pa že pride do nezaščitenega spolnega odnosa, se je treba čim prej testirati na morebitno okužbo. Ob okužbi takoj uvedejo protivirusno terapijo, kar je dobro za okuženega, zdravljenje pa je tudi odlična preventiva. »Pri posameznikih, ki se učinkovito zdravijo, se prenos virusa zmanjša za več kot 95 odstotkov,« pojasnjuje Tomažič.
Zaščitno zdravljenje po izpostavitvi (PEP)
Po nezaščitenem spolnem odnosu s HIV pozitivno osebo, ki se ne zdravi, ali osebo, ki ne ve za svoj status HIV, spada pa med osebe z velikim tveganjem za okužbo, je na voljo tudi zaščitno zdravljenje po izpostavitvi (angleško post-exposure prophylaxsis – PEP). Gre za štiri tedne trajajoče zdravljenje s tremi protivirusnimi zdravili, vendar mora oseba priti na infekcijsko kliniko v roku 48 ur po odnosu, učinkovitost tovrstnega pristopa preprečevanja okužbe s HIV pa je več kot 80-odstotna, je pojasnil Janez Tomažič.
Ta način zaščite intenzivno promovirajo tudi pri projektu Odziv na HIV pri Legebitri. Pri društvu posameznikom, ki jih pokličejo po nezaščitenem spolnem odnosu, ponudijo spremstvo najprej na urgenco, kjer dobijo napotnico za obravnavo na infekcijski kliniki, in nato na kliniko. Letos so na ta način posredovali že 15-krat, je povedal Miha Lobnik.
