Podatki o globalnem bremenu okuženosti z virusom HIV in obolelosti za aidsom leta 2015, ki so jih predstavili na svetovni konferenci o aidsu, ki je ta teden potekala v južnoafriškem Durbanu, razkrivajo, da se število smrti zaradi te bolezni v zadnjem desetletju sicer vztrajno zmanjšuje, a se je lani z virusom HIV v svetu okužilo 2,5 milijona ljudi, to število pa se v desetih letih ni bistveno spremenilo.
Število ljudi, ki živijo z virusom HIV, vztrajno narašča: z 28 milijonov leta 2000 na 38,8 milijona lani. Znižuje pa se število umrlih zaradi aidsa: pred desetimi leti je umrlo 1,8 milijona ljudi, lani pa več kot pol milijona manj, kar pripisujejo predvsem širši uporabi protivirusne terapije in ukrepom za preprečevanje prenosa z matere na otroka. S to terapijo se je lani zdravilo 39 odstotkov okuženih moških in 42 odstotkov žensk. Skrb pa vzbuja počasen napredek pri zmanjševanju novih okužb z virusom HIV v zadnjih desetih letih, saj to, kot rečeno, ostaja razmeroma stalno.
Ob velikem napredku pri zmanjševanju bremena HIV in aidsa na svetovni ravni pa ne smemo spregledati, da se ta uspeh v različnih državah in regijah razlikuje, tudi zaradi različnega dostopa do protivirusne terapije in druge oskrbe.
Kaj kažejo regijski podatki
Lani je bilo tri četrtine novih okužb (1,8 milijona) v podsaharski Afriki. V južni Aziji so zasledili 8,5 odstotka novih okužb (212.500), v jugovzhodni Aziji 4,7 odstotka (117.500) in v vzhodni Aziji 2,3 odstotka (57.500).
V Evropi so največ novih okužb zaznali v Rusiji (57.340), Ukrajini (13.490), Španiji (2350), na Portugalskem (2220), v Veliki Britaniji (2060), Italiji (1960) in Nemčiji (1760).
V zadnjem desetletju se je v 74 državah povišala povprečna starost novookuženih.
Najvišji delež novookuženih so lani zaznali v južni Afriki, kjer se je s HIV na novo okužil več kot odstotek populacije v Bocvani, Lesotu in Svaziju, v primerjavi z 39 posamezniki na 100.000 prebivalcev v Etiopiji in 42 posamezniki na 100.000 prebivalcev v Kongu.
V Evropi so največji delež novookuženih opazili v Rusiji (več kot 20 posameznikov na 100.000 ljudi), v Aziji pa v Kambodži (več kot 46 na 100.000 ljudi). Na Karibskem otočju in v nekaterih regijah Latinske Amerike delež novih okužb presega 50 posameznikov na 100.000 ljudi.
Nobena država na svetu še ni dosegla cilja organizacije Združenih narodov za aids UNAIDS, da bi do leta 2020 protivirusno terapijo prejemalo 81 odstotkov ljudi, ki živijo z virusom HIV (na Švedskem terapijo prejema 76 odstotkov okuženih, v ZDA, na Nizozemskem in v Argentini pa okoli 70 odstotkov).
Na Bližnjem vzhodu, v severni Afriki, vzhodni Evropi in Aziji protivirusno terapijo prejema le približno petina ljudi, ki živijo s HIV, v osrednji Aziji pa se zdravi manj kot tretjina ljudi. V mnogih tamkajšnjih državah napredka v boju proti HIV oziroma aidsu tako rekoč ni zaznati.
SZO: Potrebni so novi pristopi
»Zlasti dostop do protivirusnega zdravljenja je eden od velikih uspehov javnega zdravstva pri odzivu na HIV,« je ob kongresu v Durbanu sporočila Margaret Chan, generalna direktorica Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). »Toda če želimo doseči cilj nič aidsa do leta 2030, moramo okrepiti prizadevanja.« SZO tako mednarodno skupnost poziva, naj pozornost ponovno posveti preprečevanju širjenja virusa HIV, ob tem, da se ohrani povečevanje dostopa do zdravljenja in zagotovi trajnostno financiranje globalnega odziva na virus.
Pri SZO poudarjajo, da je zastal predvsem napredek pri preprečevanju širjenja HIV. V nekaterih regijah in pri nekaterih skupinah ljudi delež okužb spet narašča. Najranljivejše skupine so moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, spolni delavci in njihove stranke, transseksualci, intravenozni uživalci drog in zaporniki. V vzhodni in južni Afriki so še posebno prizadeta dekleta, stara od deset do 19 let.
Preventivne programe je treba oblikovati tako, da dosežejo najranljivejše skupine. Prav tako je potrebno, da države preizkusijo nove pristope, kot je tako imenovana zaščita pred izpostavitvijo (PrEP), pri kateri se protivirusna zdravila, ki se sicer uporabljajo za zdravljenje okužbe, uporabljajo za zaščito ljudi z visokim tveganjem za okužbo s HIV. Ob novih pristopih pa se ne sme pozabiti na že uveljavljene in preizkušene metode, kot je spodbujanje rabe kondomov in promocija prostovoljnega medicinskega obrezovanja moških. Pri SZO tudi opozarjajo, da je stroškovno najučinkoviteje, če se preventivne postopke vgradi v zdravstvene službe, ki skrbijo za reproduktivno zdravje in spolno prenosljive okužbe.
Zdravljenje takoj
Po priporočilih SZO iz lanskega leta je treba protivirusno terapijo okuženim s HIV predpisati čim prej, da se prepreči razvoj okužbe v aids in smrt. Takšen pristop je olajšal tudi farmacevtski napredek pri razvoju zdravil, saj lahko namesto koktajla tablet bolniki zaužijejo eno tableto na dan, zdravilo pa je varno in ga dobro prenašajo.
Izziv pa ostaja, da več kot 40 odstotkov okuženih za to ne ve. To kaže na potrebo po preprosto dostopnih možnostih testiranja na okužbe. Tukaj bi lahko izkoristili možnost samotestiranja, kar je še posebno uporabno pri ljudeh, ki se ogibajo javnih zdravstvenih služb, še navajajo pri SZO. lo
