»Gotovo je tudi vaše posredovanje pripomoglo, da je žena zdaj že prejela izvid, obrazložitev in mislim, da so se ji tudi opravičili,« se nam je zahvalil bralec iz Goriških brd, ki nam je nekaj dni prej zastavil vprašanje, v kolikem času po pregledu mora pacient dobiti izvide.
»Izvid prejme pacient ob odpustu iz bolnišnice oziroma po pregledu. V primeru dodatnih preiskav, ki lahko trajajo tudi več tednov, pa ko prejmemo izvide. Pacientom jih posredujemo na domač naslov. Gospa bo prejela tudi dodatno pojasnilo, zakaj je morala čakati na dodaten izvid,« so sprva dokaj skopo pojasnili na UKC Ljubljana.
Po dodatnem poizvedovanju so dodali, da sodi pravica do spoštovanja pacientovega časa med temeljne pravice, ki so opredeljene v zakonu o pacientovih pravicah in se nanaša na več področij zdravstvene obravnave, se pravi tudi na specialistične preiskave in za pridobitev podrobnega strokovnega mnenja. Takšno mnenje mora poleg diagnostičnih (laboratorijskih) podatkov vsebovati tudi predlog nadaljnjega zdravljenja. Pacient pa mora oboje prejeti v razumnem času.
Pisno strokovno mnenje v treh dneh
Tako bi moral pisno strokovno mnenje pacient prejeti na koncu pregleda oziroma najpozneje v treh delovnih dneh po pregledu. Izjema so nekateri nujni primeri, zaradi katerih mu je treba pisno mnenje sporočiti takoj, so pojasnili v službi za odnose z javnostmi UKC Ljubljana. Ob tem so razložili, da je treba tridnevni rok razumeti kot rok za izdajo specialističnega izvida, in ne kot rok, v katerem bo pacient dejansko prejel izvid. V širšem smislu je zato treba razumeti tudi besedno zvezo »po opravljenem pregledu«, ki se ne začenja z opravljenim pregledom, marveč s končanjem morebitnih dodatnih preiskav, denimo po laboratorijski diagnostiki.
Pri najtežjih zdravstvenih obravnavah je pogosto potrebno pred končnim izvidom opraviti več dodatnih preiskav, ki lahko trajajo po več tednov. Zato na splošno velja, da mora zdravnik pacientu izvide sporočiti takoj, ko je to mogoče.
Pacient mora biti obveščen
V UKC Ljubljana še pojasnjujejo, da ima vsak pacient pravico do popolne obveščenosti o svojem zdravstvenem stanju, o predlaganih medicinskih postopkih zdravljenja, možnih tveganjih in koristih posameznih postopkov ter morebitnih drugih možnostih zdravljenja. Vedeti mora tudi, kaj pomeni, če bi zdravljenje opustil. Vse našteto mu mora zdravnik razložiti na preprost in laiku razumljiv način, na voljo pa mu morajo biti tudi ustrezne pisne informacije.
Pacienti namreč ne poznajo strokovnih medicinskih izrazov, poleg tega so zaradi bolezni ali poškodbe zvečine tudi fizično in psihično prizadeti. Zaradi tega je marsikdo negotov, zaskrbljen za svojo prihodnost in ohromel zaradi strahu pred smrtjo. Zato je še toliko pomembneje, da ga zdravnik v takih trenutkih ne pušča brez odgovorov in pojasnil, pomagati pa mu mora tudi z nasveti in ga seznaniti z okvirnim časom, ki bo potreben za končanje dodatnih preiskav in izdelave končnega specialističnega izvida, so še razložili v UKC Ljubljana. V primeru odklonov, ki so v največji zdravstveni ustanovi kajpak tudi možni, paciente pozivajo, da se obrnejo na lečečega zdravnika ali urad za pohvale in pritožbe UKC Ljubljana, »kjer bomo storili vse, da ugodimo željam vsakega pacienta«, so zatrdili.
