Trgi so si od brexita v glavnem že opomogli, ostala pa je le malce večja negotovosti v Turčiji, vendar je ta omejena na domači kapitalski trg. Vse več je indicev, da je spodleteli državni udar »zrežiral« turški predsednik Erdogan, ki hoče obračunati s svojimi nasprotniki v vojski in pravosodju. Obsežne aretacije in hitro posredovanje pri zatrtju udara dajejo priložnost Erdoganu, da si bo povečal priljubljenost. S tem pa posredno zagotovil tudi večjo moč pri želeni spremembi turške ustave, ki mu stoji na poti do neomejenih predsedniških pooblastil.
Ko se je državni udar zatrl, je sprva kazalo, da bo turški kapitalski trg doživel le kratkoročno korekcijo, vendar je dejansko prišlo do večjega odliva kapitala in bega investitorjev iz turških naložb. To je v dobršni meri posledica nadaljnje negotovosti in nepredvidljivosti Erdogana ter povečanega tveganja, da bodo bonitetne hiše znižale kreditno oceno Turčije na raven »smeti« oziroma tako imenovanega junka. S&P je že znižal oceno Turčije za eno stopnjo na BB, v začetku avgusta pa bosta svoji oceni dala še Moody's in Fitch, ki bosta po vsej verjetnosti bolj rigorozna. Z znižanjem kreditne ocene Turčije bo verjetno prišlo do večjega odliva kapitala in bega investitorjev iz turških naložb. Posledično bi utegnilo priti do rotacije vlagateljev iz sicer poceni turških delnic v ruske delnice, saj je veliko investitorjev (predvsem vzajemnih skladov), ki vlagajo v vzhodnoevropski regiji in se v razmerah negotovosti hitro preusmerijo z enega na drugi likviden trg. Trenutno so razmere za trge v razvoju odlične, saj je zaradi brexita verjetnost dviga obrestne mere v ZDA izredno majhna, svetovne centralne banke pa so vse bolj naklonjene vodenju ohlapne monetarne politike ter možnosti dodatnih stimulativnih ukrepov.
Kitajska je pred kratkim presenetila vlagatelje z objavo nekoliko višje gospodarske rasti v drugem četrtletju, kar daje dobre obete tudi za drugo polovico leta. Tudi sezona objav poslovnih rezultatov je že postregla z mnogimi dobrimi objavami. Večje ameriške investicijske banke so praktično vse po vrsti razveselile vlagatelje z dobrimi rezultati. Dobički in prihodki se jim še vedno znižujejo, a po nižji stopnji, kot je pričakoval trg. Dobro se je odrezal tudi tehnološki velikan Microsoft, in sicer predvsem v segmentu storitve v oblaku, kjer pridobiva tržni delež tako pri fizičnih kot tudi pri poslovnih uporabnikih. Pri naftarjih je Halliburton z rezultati nakazal, da se trend vrtanja v ZDA le obrača. S pomočjo višje cene nafte so se mu prihodki v ZDA znižali le za 15 odstotkov, medtem ko je število aktivnih vrtin upadlo za 23 odstotkov. To pomeni, da so delali bistveno bolje kot konkurenčna podjetja, s počasno rastjo števila vrtin pa si v družbi obetajo bistveno boljše rezultate v drugi polovici letošnjega leta.
