»Kako pogosto obiščete Triglavski narodni park? S kakšnim namenom pridete? Se vam zdi varovalni režim dovolj strog?« To je le nekaj vprašanj, ki jih je anketar Anže Krek, zaposlen v javnem zavodu Triglavski narodni park, zastavljal obiskovalcem v Bohinju. »Izvajam anketo, ki je del opazovanja v Triglavskem narodnem parku. Zanima nas, koliko je v njem obiskovalcev, kaj počnejo, kaj jih je privabilo, kje jih je največ in kje najmanj. Če povzamem, zanima nas čim več podrobnosti tako o obisku kot o obiskovalcih parka,« nam je zaupal.
Anže Krek je eden od petih anketarjev, ki bodo do konca poletja obiskovali različne dele Triglavskega narodnega parka in obiskovalcem, ki bodo privolili v sodelovanje, zastavljali tovrstna vprašanja. Odgovarjanje nanje jim ne bo vzelo veliko časa. V javnem zavodu Triglavski narodni park pričakujejo, da bodo anketarji k pogovoru privabili okoli 500 sodelujočih, daljše in obsežnejše ankete pa bodo jeseni pošiljali tudi po elektronski pošti in prav tako upajo na vsaj 500 odgovorov.
Obiskovalci so vajeni plačevanja
»Za sodelovanje prosimo tako domačine kot tujce, tako tiste, ki so o parku in njegovih pravilih dobro poučeni, pa tudi tiste, ki o tem nimajo pojma. Vsi so za nas zelo pomembni, saj nam pokažejo, katere segmente dela moramo še okrepiti,« pravi Krek. Anketa je le del celotnega opazovanja, ki naj bi ga sistemsko vzpostavili v prihodnjih letih, pojasnjuje Majda Odar, vodja informacijsko-izobraževalne službe v zavodu. »Trajno opazovanje bo služilo kot ena izmed osnov za obiskovanje in doživljanje parka. Vprašanja v anketah so zastavljena z več zornih kotov: doživljajskega, okoljskega, prometnega... »Rdeča nit pa je trajnostna mobilnost,« pojasnjuje Odarjeva.
Že v prvih dneh je anketiranje poskrbelo z nekaterimi po mnenju Kreka presenetljivimi ugotovitvami. »Ljudje dobro poznajo parkovna pravila. Vedo, kaj se sme in česa ne. Mnogi celo menijo, da so premalo stroga.« Še posebej so obiskovalci parka seznanjeni s problematiko uvajanja novih plovbnih režimov, opaža Krek. »Tudi plačati bi bili pripravljeni za marsikaj, če bi s tem kaj pridobili. Na primer hitro izračunajo, da bi se jim splačalo plačati vstopnino v park, če bi ta vključevala brezplačni javni prevoz znotraj območja,« prve odgovore na vprašanja povzema Krek.
»Ljudje so vajeni plačevanja, morebitno nasprotovanje je odvisno od tega, kaj dobijo v zameno. Sprašujemo jih tudi, ali bi se denimo strinjali s tem, da bi uvedli kvote, koliko ljudi sme v enem dnevu obiskati Triglav. Anketiranci temu ne nasprotujejo, kar me je presenetilo,« dodaja.
Cilj anketiranja ni omejevanje
»Cilj zbiranja podatkov nikakor ni kakršno koli omejevanje,« nam je zatrdila Odarjeva. »In prav tako ne uvajanje vstopnine v narodni park. Treba je preveriti, kaj vse lahko različni zainteresirani naredimo skupaj za dosego trajnostnega razvoja, ki je nekakšen konsenz med koristmi tako za človeka kot za naravo.« Pomembno vlogo pri tem bo po njenem mnenju moralo odigrati tudi sistemsko osveščanje o parku v šolah in vrtcih.
Vsekakor bodo morale biti rešitve, ki jih bodo v prihodnjih letih v zavodu pripravili na podlagi zbranih podatkov, premišljene in dobro načrtovane, meni Odarjeva. Obiskovalci smo se vajeni do cilja, ne glede na to, ali je v parku ali zunaj njega, pripeljati z osebnim vozilom. Če bi to prepovedali in preprečili, bi morali vsi vpleteni poskrbeti za zelo dobro alternativo, kar zagotovo ni avtobus, ki na cilj pelje zgolj trikrat na dan.
Natančnejši podatki, ki jih bodo pridobivali v naslednjih letih, pa ne bodo v pomoč samo zaposlenim v javnem zavodu, pač pa tudi drugim: lokalnim turističnim organizacijam, občinam, gozdarjem, planinski zvezi in še marsikomu. Čeprav smo običajno ljudje na takšna vprašanja zelo občutljivi, pa anketar Krek pri svojem delu slabih izkušenj doslej ni imel. »Večina ljudi je kar prijaznih,« je navdušen.
