Tega vam žal ne morem povedati, jih je pa zagotovo čedalje več. Sadjarjev, vinogradnikov in čebelarjev po mojem mnenju ni veliko, tukaj se še orje ledina, a tako ni samo pri nas, Slovenija ne zaostaja zelo za svetom. Gotovo je velika prednost ta, da je homeopatija za zdravljenje ljudi tudi v Sloveniji že postala uradno priznana in sprejeta. Največja spodbuda so neškodljivost homeopatije za rastline in rezultati, ki jih vrtičkarji z veseljem delijo med seboj. Obeti so torej dobri, vendar pa imamo pred seboj še veliko dela.
Je razlog, da ljudje še vedno posegamo po pesticidih oziroma FFS-sredstvih, v neznanju?Vsi seveda še ne razmišljajo o rastlinah in zemlji kot živih organizmih. Z lahkoto sežejo po strupu in si zatiskajo oči, da strup že ne more biti tako zelo smrtonosen, če se ga da kupiti. Najboljši zgled je po mojem mnenju uspeh – tudi če vsega ne bomo nikoli razumeli, je zdrav sosedov, s homeopatijo okrepljeni paradižnik dovolj močna spodbuda, da se človek loti takšnega zdravljenja. Glede na verjetnost uspeha je homeopatija konkurenčna FFS-sredstvom. A zdi se mi, da ji ljudje težje kot kemiji odpustijo, če ni takojšnjega uspeha. Ne uspe pa nam zato, ker nismo pravilno postavili diagnoze, ker nismo imeli dovolj znanja, ker si nismo vzeli dovolj časa.
Kakšne so letos razmere na vrtu?Letos je res veliko bolezni. Zanimivo je, da obolevajo tudi pregovorno odporne sorte, na primer vinogradniške breskve napada kodravost listov, ki jim pomaga natrium sulphuricum ali thuja. Značilno je tudi, da se bolezni pojavijo iznenada. Plesen na paradižnikih se je ob polni luni pojavila kar čez noč. A to še ni razlog za obup. S homeopatijo se nam ni treba ničesar bati. Na domačih vrtovih sadimo mešane zasaditve. Če smo na to pozabili ali tega nismo mogli storiti, pa si lahko pomagamo tako, kot to težavo rešujejo pri monokulturah – s homeopatskimi pripravki, ki nadomestijo prednosti mešanih zasaditev. Calendula denimo doda koristi, ki jih sicer na vrt prinesemo z zasaditvijo ognjiča.
Veliko je polžev, s katerimi se vsak vrtnar bojuje po svojih najboljših močeh. Kako shajate z njimi v svojem vrtu?S polži nimam velikih težav, čeprav so. Na vrtu ob hiši nanje »pazijo« račke, zadnja leta smo jih sproti pobirali, vrt pa je zaščiten s homeopatskim pripravkom helix tosta. Ne vem, ali je letos okoli vrta sploh še lezel kakšen polž. Na terasah na parceli, veliki 1,2 hektarja, kjer imamo poleg vrtov tudi nekaj vinograda, sadovnjak in čebele, pa so se polži prvič pojavili lani. Letos so mi požrli le eno bučko od več kot 30 posajenih različnih vrst buč, druge škode nisem opazila. Zdi se, da jih zaustavljajo venčki iz ovčje volne, s katerimi sem obdala mlade sadike, vse sadike pa sem pred sajenjem poškropila tudi s helixom tosta, nato pa enkrat na mesec. Polže tudi pobiram, nekako mimogrede. Opazila sem, da se pojavljajo v skupinah, po regijah – ko jih nekje poberem, je tam mir, nato pa se pojavijo drugje. A kot rečeno, kljub temu da so, škode za čuda nimam.
Letos se vrtičkarji pritožujejo predvsem nad težavami s paradižnikom in plesnijo na krompirju. Kako rešimo ta problem?Paradižnik potrebuje sonce in toploto, pravilno preskrbo z vodo in dovolj hranil. Zalivamo ga pazljivo in nikoli po listih, sicer tvegamo, da bo dovzetnejši za glivična obolenja. Posadimo ga na dovolj velike razdalje – tako se lahko sproti znebi vlage na listih in steblih. Ne pregnojimo zemlje, ker preveč gnoja pomeni preveč dušika, zaradi česar bo rastlina naredila veliko listne mase, a malo cvetov in plodov. Predvsem pa veliko dušika pomeni, da bo rastlina težje dobila kalcij in kalij v tleh, tudi če bo teh dveh elementov v zemlji dovolj. Pomanjkanje kalcija se kaže v temnih lisah na dnu ploda, iz katerih se razvijeta gniloba in plesen, ki se postopoma razširita na vso rastlino. Pomanjkanje kalija se kaže tako, da predel ploda okoli peclja ostane trd in rumeno zelen, tudi ko je preostali del ploda že rdeč in zrel. Plod nikoli povsem ne dozori, temveč nekako otrdi, oleseni. Če se le da, naj kolobar za paradižnike traja štiri leta. Razhudnikov, kot so krompir, paradižnik, tobak, jajčevec, pa ne sadimo skupaj, temveč jih sadimo z rastlinami, ki jih ščitijo, na primer rimsko kamilico ali baziliko. Z živalskim gnojem gnojimo na nekaj let ali nič, če imamo močan domač kompost. Redno vsako leto dodamo biooglje, obogateno z mikroorganizmi, in sicer po eno skodelico na sadiko, kompleks biooglja pa lahko dodamo kadar koli, tudi med sezono. Homeopatske pripravke uporabljamo preventivno, če rastline zbolijo, pa uporabimo različne pripravke. Za gnilobo, ki je posledica preveč dežja, uporabimo natrum sulphuricum, če manjka sonca, pripravek belladona, če se pojavi krompirjeva oziroma paradižnikova plesen, pa rastline lahko rešimo s homeopatskim pripravkom carbo vegetabilis.
Kako pa se rešimo črne listne pegavosti na vrtnicah?Črna listna pegavost je glivična bolezen, ki pogosto napade vrtnice. Razvije se pri zmernih temperaturah, ko je površina listov vlažna. Listi začnejo propadati, pojavijo se jasno omejene črne pege, lahko v obliki zvezdic. Bolezen prezimi v steblih in odpadlem listju. Pomembni sta urejenost in higiena. Odpadle liste odstranimo in uničimo. Obolela stebla odrežemo, odstranimo in uničimo. Zgodaj spomladi preventivno uporabimo aconitum, nato pa vrtnice en teden kasneje zaščitimo še z belladonno. Škoda zaradi morebitne zmrzali bo tako minimalna, prav tako bo veliko manjša možnost, da bi rastline zbolele zaradi rje ali zvezdaste črne plesni, predvsem pa bo odmaknjena kasneje v sezono, ko bodo rastline že veliko močnejše in odpornejše. Če se bolezen pojavi in ko je veliko dežja, uporabimo cuprum metallicum, natrium sulph v zelo vlažnem in toplem vremenu ter thujo ali rhus tox, ko je mraz.
