Zlatan Ibrahimović je imel vedno dolg jezik. Tudi zdaj, ko je prestopil k Manchestru Unitedu, je, še preden je prvič oblekel dres tega moštva, zatrdil, da ne bo princ, temveč bog Manchestra. To je bil odgovor na stavek Erica Cantonaja, ki je imel vzdevek Kralj, ko je ob svojem odhodu dejal, da »kralj odhaja, prihaja princ«.

Ibrahimović, ki je po Cantonaju nasledil tudi lovoriko enfant terrible nogometa, prav slovi po svojih bombastičnih izjavah in to sploh ni prvič, da se je primerjal z bogom. Leta 2014, ko je Švedska s Portugalsko igrala kvalifikacije za svetovno prvenstvo, je v intervjuju pred tekmo dejal, da »le bog ve, kdo se bo uvrstil naprej«. Ko je novinar dejal, da je težko spraševati boga, je Zlatan odgovoril: »Zdaj govorite z njim.« Ko je Švedska izgubila, je neskromno izjavil, da »na svetovnem prvenstvu zdaj, ko ne bo njega, ne bo nič za videti«. O tem, kako se izplača nakup njega kot nogometaša, je slikovito opisal z besedami: »Če kupite mene, je tako, kot če bi kupili ferrarija.« Ko pa se je začelo govoriti, da bo zapustil PSG, je dejal, da bo ostal, če bodo Eifflov stolp zamenjali z njegovim spomenikom.

Tudi reference o kralju je že navajal. Ko je govoril o svojem igranju v Franciji, je brez pomislekov dejal, da je »prišel kot kralj in odšel kot legenda«. No, v Franciji očitno ni bil bog, vprašanje pa je, ali je kralj. Je sicer res, da je osvojil lige Francije, Italije, Španije in Nizozemske, toda nikoli ni bil v klubu, ki bi osvojil ligo prvakov.

Njegov velikanski ego se ne kaže le v dragih avtomobilih – čeprav je izjavil, da si ni kupil porscheja, temveč letalo, ker je hitrejše – temveč tudi v izjavah, kot je odgovor na vprašanje, kaj je podaril ženi Helen Seger za rojstni dan: »Nič, ima Zlatana.«

»Svojo muslimansko nogo si bom odrezal«

Ibrahimović tudi nikoli ni lepo govoril o Veliki Britaniji in mnogokrat je trdil, da so vsi britanski mediji proti njem. Neprizanesljiv je bil tudi do Francije, še posebno lani, ko se je zapletel v besedni dvoboj z voditeljico Nacionalne fronte Marie Le Pen, ki je zahtevala, da mora Francija izgnati vse muslimane. »Moj oče je musliman, moja mama je kristjanka. Če želi Le Penova izgnati vse muslimane, si lahko odrežem svojo muslimansko nogo in jo pošljem na Švedsko,« je tedaj zabrusil političarki in še nadaljeval, »ta usrana država si ne zasluži kluba, kot je PSG.« Nato je Marie Le Pen zahtevala, da se ga izžene iz Francije.

Prav tako je nočna mora trenerjev, saj je precej vzkipljiv in ne prizna avtoritete. »Prepričan sem, da bodo pozorni na problem, če vpijem. To je moj moto,« je dejal. Edini trener, ki ga spoštuje, je José Mourinho. V svoji avtobiografiji je zapisal, da je Mourinho »človek, za katerega bi tudi umrl«. Z Mourinhom sta si očitno značajsko podobna. Ko je Portugalec prvič srečal Ibrahimovićevo ženo, ji je dejal: »Helena, tvoja naloga je, da Zlatana nahraniš, ga pustiš spati in osrečiš.« Zlatan je na to odgovoril le, da je Mourinho tako velika zvezda, da lahko reče, kar želi.

Očitno pa tudi 45-letna nekdanja manekenka, Zlatanova žena, odlično skrbi za nogometaša, čeprav so se občasno pojavile govorice, da je Zlatan gej, še posebno leta 2010, ko je s tedanjim soigralcem v Barceloni Gerardom Piqueom na fotografijah deloval precej intimno. Na to je nogometaš novinarki, ki ga je spraševala o njegovi spolni usmerjenosti, odgovoril: »Bejba, pridi k meni domov in pripelji še svojo sestro, pa ti pokažem, kdo je gej.« Ob neki drugi priliki pa je novinarju, ki ga je zanimalo, kje je staknil praske na obrazu, dejal, da bo novinar »o tem moral vprašati svojo ženo«.