Že kakšna tri, štiri leta se vsako poletje začne sezona penečih vin z okusi. Najprej je bil na terasni mizi obvezen aperol špric, nato je prišel hugo, še vedno je malce sramežljiv bellini, čeprav od vseh najbolj legendaren, predvsem pa najbolj monden. Vsem tem mešanicam je skupno, da so v resnici obogateno peneče vino bodisi z grenčico, bezgovim sirupom ali breskovo čežano. Pa tudi to, da so vsi nastali kot oblike bogatenja prosecca, še preden je ta postal oh in sploh najbolj priljubljeno peneče vino Evrope.
Diskontne mešanice hugo
S sladkimi mešanicami s penečimi vini ni prav nič narobe, dokler so narejene iz najodličnejših sestavin. Južnotirolski izum hugo je iz domačega bezgovega sirupa in prosecca srednjega razreda fina osvežitev poletnega večera še posebno, če vanj stlačite še malo mete in se vam zdi, da v resnici srkate peneči mojito in ste na kakšni vroči plaži, ne pa v mestnem baru. Problem pri teh mešanicah nastane, ko postanejo tako priljubljene, da se ne trgu pojavijo že zmešane oblike, navadno v diskontnih trgovinah za ceno, za katero sicer ne bi dobil niti pol litra bezgovega soka. Tako v Hoferju ponujajo kar dva huga, nemškega in avstrijskega, po isti ceni manj kot dva evra. Sta sicer na najnižji vinski polici, a to ne pomeni, da nista med bolj priljubljenimi poletnimi nakupi.
Ne bi bilo pravično, če bi takoj zatrdili, da te mešanice niso okusne. Nasprotno – imajo prav tako privlačnost kot rumkola, ki je bila pred mnogimi mnogimi leti iniciacijska pijača srednješolske mladine, in to z razlogom, saj je sladkoba kole prekrila nemogoč okus surovega rjavega ruma, ki so ga mame sicer zlivale v potico. Tudi mešanice hugo so sladke, z nizko stopnjo alkohola, tam okoli šestimi odstotki, in z minimalno vsebnostjo mehurčkov, kar je primerno za splošen okus. V deklaraciji je natančneje napisano, kaj je ta mešanica – »aromatizirana mešana pijača z dodatkom vina (60 odstotkov) in ogljikovega dioksida«. To pomeni, da so približno takšne kot sadni sokovi, ki so deklarirani kot osvežilna pijači na bazi sadnih koncentratov – vsaka podobnost s hugom iz prosecca je zgolj naključna.
In posledice pitja diskontne mešanice hugo? Zaradi neznane količine sladkorja in še skrivnostnejšega porekla vina je po več kozarčkih glavobol skoraj zagotovljen.
Bolje je kupiti dražje mešanice
Zato sta za domačo penečo sladko osvežitev boljši dve varianti. Prva je, da kupite mešanice pijač, ki jih izdelujejo priznane vinske kleti. Kar se tiče penečih oblik, sta v trgovinah na voljo dve slovenski, ki sta obe sicer malce dražji od diskontnih, a precej okusnejši, predvsem pa nista pijači z dodatkom vina, temveč pijači iz vina. Klet Goriška brda že nekaj let ponuja obogateno penečo rebulo v dveh oblikah, grenko s pomarančo in sladko z bezgom. Svojega huga pa imajo tudi v kleteh Radgonskih goric, ki se lahko pohvali s tem, da je peneče vino narejeno po tankovski oziroma metodi charmat, kar je daleč od tega, da se v vino neznanega izvora nabrizga CO2.
Če pa bi kljub temu raje ostali v nižjem cenovnem razredu, si lahko pomagate s cenejšimi penečimi vini. Nekaj med njimi jih je celo presenetljivo dobrih. V Hoferju je taka španska cava roger d'anoia za dobre tri evre, v Eurospinu glera frizzante za slaba dva evra, zmagovalec pa je gotovo peneče vino iz Leclerca françois d'aubigné brut, ki stane tudi manj kot dva evra. Vsa ta poceni peneča vina lahko mirne duše pijete tudi brez dodatkov, če pa jih že mešate, priporočamo mešanje z iztisnjenim pomarančnim sokom. Res pa je, da koktajl mimoza še ni postal moden.
