Projekt Europeana 280 ta teden izpostavlja nekaj najbolj reprezentativnih slovenskih umetniških del. Europeana 280 je del evropske digitalne spletne platforme Europeana, obsežne večjezične spletne zbirke digitaliziranih artefaktov kulturne dediščine evropskih dežel – danes je v njenih zbirkah že več kot 53 milijonov del: slikovnih, zvočnih, knjižnih in avdiovizualnih.
Projekt Europeana 280 je zaživel aprila, z njim so želeli prebivalce Evropske unije seznaniti z največjimi umetniškimi zakladi posameznih držav članic. Europeana in evropska komisija sta povabili države članice, naj predlagajo do deset najvidnejših umetniških del iz obdobja od 1200 do 1960, ki jih hrani njihova država. Ta teden poteka tako imenovani slovenski teden, ko so slovenski avtorji izpostavljeni na vstopni strani projekta.
Izbor so pripravili strokovnjaki Narodne galerije Slovenije in Moderne galerije. Izbrali so gotski kip Marije ter dela Almanacha, Franca Kavčiča, Antona Karingerja, Marija Preglja, Jožefa Tominca, Gabrijela Stupice, Franceta Kralja, Vena Pilona in Marka Pogačnika. V Narodni galeriji Slovenije pravijo, da izbrane umetnine stilno in ikonografsko zastopajo posamična slogovna obdobja in njihove značilnosti, in sicer od internacionalnega gotskega sloga na začetku 15. stoletja do slovenske moderne. Sodijo v sam vrh likovne ustvarjalnosti na Slovenskem. Poglavitni kriterij, ki so mu sledili v Moderni galeriji, je reprezentativnost in širša uveljavljenost avtorskega opusa glede na vprašanja, ki jih je v slovenskem in nekoč tudi jugoslovanskem prostoru najprej odprl modernizem, zlasti v slikarstvu (Gabrijel Stupica, Marij Pregelj, Veno Pilon, France Kralj). S Pogačnikom, predstavnikom skupine OHO, so opozorili tudi na začetke konceptualne umetnosti pri nas.
Najstarejše vključeno delo je gotski kip stoječe Marije iz obdobja ptujskogorske delavnice, ki je nastal okoli leta 1410, po starosti mu sledi delo Almanacha iz leta 1600 Kvartopirci II. Predstavniki 19. stoletja so Franc Kavčič z Idealno krajino z mladeničem, ki ubija kačo, ki je nastala pred letom 1810, Jožef Tominc s Portretom očeta iz leta 1848 in Anton Karinger s pejsažem Triglav iz Bohinja (1861). Umetniške sloge 20. stoletja zastopa pet slikarjev. Najmlajše delo je Programirana grafika – program vertikalne smeriMarka Pogačnika iz leta 1968.
