Da bodo pučisti poklicani na odgovornost za vsako kapljo prelite krvi, je na včerajšnji seji vlade v Ankari zagotovil še sveži turški premier Binali Yildirim, ki je hkrati zagotovil, da bo Turčija po spodletelem poskusu državnega udara delovala v skladu z zakoni in se ne bo zatekala k ukrepom v naglici tudi pri že napovedani ponovni uvedbi smrtne kazni. Slednja bi bila neposredni povod za zamrznitev nadaljnjih pogajanj z Evropsko unijo, na to pa je Turčijo opozorila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini, ki je tamkajšnje oblasti hkrati pozvala k spoštovanju demokratičnih institucij in pravne države.
Podoben poziv Ankari je prišel tudi iz Washingtona oziroma v njegovem imenu od državnega sekretarja Johna Kerryja, ki se je mudil na srečanju z zunanjimi ministri EU v Bruslju. Med drugim je dejal, da bodo ZDA podprle prizadevanja turških oblasti, da se krivce za poskus vojaškega udara pripelje pred sodišče, da pa ne bodo tolerirale nazadovanja demokratičnih procesov. Na vprašanje novinarjev, ali bodo ZDA Turčiji izročile islamskega klerika Fethullaha Gülena, ki živi v ZDA in ga je predsednik Erdogan neposredno obtožil za pobudnika udara, pa je Kerry odgovoril, da uradno te zahteve še niso prejeli. Dodal je, da bodo takšni zahtevi ugodili, če bo Ankara predstavila dovolj verodostojne dokaze o njegovi vpletenosti v poskus udara.
Pred sestankom zunanjih ministrov EU v Bruslju je za STA vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec povedal, da se je po telefonu pogovarjal s turškim kolegom Mevlutom Cavusoglujem, ki mu je zagotovil, da bo šla Turčija še naprej po evropski poti. Je pa bil Erjavec nekoliko negotov glede nadaljnjega dogajanja v Turčiji, dejal je le, da je glede na pogovor z Cavusoglujem lahko optimističen, saj naj ne bi prišlo do radikalne spremembe, kar zadeva prihodnost Turčije.
Široko zastavljene čistke
Kaj so radikalne spremembe, je seveda stvar interpretacije. Turške oblasti so namreč na široko zastavile čistko ne le v vojski, ampak tudi v sodstvu, in jo nadaljujejo v medijih. Že v nedeljo so sporočile, da so aretirale več kot 7500 domnevnih pučistov, ob vojaških predstavnikih še več kot 700 tožilcev in sodnikov ter 650 civilistov, množični pregon pa se še nadaljuje. Turški mediji so poročali tudi o tisočih odpuščenih na notranjem ministrstvu, čeprav je bila policija hrbtenica odpora proti udaru, odstavljenih pa je bilo že tudi več deset guvernerjev.
Predsednik Recep Tayyip Erdogan je čistko označil kot spopad z virusi, ki so se razpasli v državnih organih, zajela pa je tudi letalsko oporišče Incirlik, ki je bilo začasno zaprto za ameriške letalske operacije proti Islamski državi v Siriji in Iraku. Tarča preiskave je bila tudi letalska akademija v Carigradu, saj je za vodjo puča obveljal bivši poveljnik letalskih sil Akin Ozturk, ki se je preiskovalcem že izpovedal.
Poročila o neposrednih žrtvah spodletelega vojaškega udara so si še vedno nekoliko nasprotujoča, premier Yildirim pa je navedel, da je bilo ubitih 145 civilistov ter 60 vladi zvestih policistov, ranjenih pa skoraj 1500 ljudi. Ubitih naj bi bilo tudi 24 pučistov, čeprav je turško zunanje ministrstvo pred tem navajalo, da je mrtvih na njihovi strani kar štirikrat več. Na dogajanje v Turčiji se je odzval tudi ruski predsednik Vladimir Putin. Erdoganu je zaželel, da čim prej vzpostavi ustavni red in stabilnost, hkrati pa naj bi se po navedbah turških medijev dogovorila za skorajšnje srečanje po nedavni otoplitvi odnosov, ki so bili zamrznjeni od turške sestrelitve ruskega vojaškega letala nad Sirijo novembra lani.
V zvezi z neuspelim udarom pa so se tudi že pojavile teorije zarote, po katerih naj bi ga spodbudil kar Erdoganov režim sam, da bi si odprl pot za dokončen obračun z opozicijskimi silami in uresničitev predsednikovih ambicij po spremembi sistema s koncentracijo izvršne moči v njegovih rokah. Povod za ta ugibanja je dejstvo, da je bil udar ob siceršnjih turških vojaških izkušnjah z njimi izveden zelo amatersko in zato hitro preprečen z utrditvijo Erdoganove vse bolj avtoritarne vladavine.
