Razmere na mlečnem trgu že nekaj časa niso rožnate. Odkupne cene mleka padajo, kar jezi predvsem kmete, na drugi strani pa cene mleka na trgovskih policah niso nižje. Prvi mož mlekarne Celeia Marjan Jakob je nedavno izrazil upanje, da se bo stanje do jeseni vendarle stabiliziralo, obenem pa poudaril, da pogreša konkretne ukrepe na ravni EU.
»Velik padec cen mleka, ki je posledica povečane prireje na ravni EU in potrošnje, ki temu ne sledi, močno ogroža obstoj slovenskih kmetij, ki se ukvarjajo s prirejo mleka. Gre za sektor, ki je med kmetijskimi panogami pri nas najbolj tržno usmerjen, dobro poslovno organiziran in v katerem so bila v zadnjem desetletju visoka vlaganja v izboljšanje konkurenčnosti, kar kažejo tudi podatki, saj se je število kmetij, ki tržijo mleko, v zadnjih desetletjih skrčilo skoraj za polovico, obseg prireje pa se je povečal,« pravijo v kmetijsko-gozdarski zbornici.
Kmetje za liter dobijo vse manj
Upravni odbor je zato že podprl nekatere ukrepe, med katerimi je tudi uvedba enkratne pomoči mlečnemu sektorju, dvig intervencijske cene in številni drugi ukrepi, ki bodo v pomoč kmetom, ki so največji proizvajalci mleka. Znotraj mlečne verige na ravni EU bi morali določiti maksimalno višino marž, ki si jih vzamejo trgovci. Ti so trenutno največji zmagovalci trenutne mlečne krize, saj potrošniki za liter mleka, kot kažejo statistični podatki, zadnja tri leta plačujejo približno enako ceno, medtem ko kmetje za liter dobijo vse manj. Skrb vzbujajoče stanje v mlečnem sektorju je obravnavala tudi delovna skupina za mleko pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je prav tako predlagala več ukrepov, s katerimi bi pomagali premostiti težave v verigi od prireje do prodaje mleka. Med temi je tudi reprogramiranje finančnih obveznosti za kmetije v največjih težavah z neodplačanimi obveznostmi za investicije, sofinanciranje obresti za kredite, delno poplačilo socialnih prispevkov, sofinanciranje prevoznih stroškov mleka do zbiralnice za oddaljene kmetije in drugo.
Plačali bodo za manjšo proizvodnjo
Da kmetje s trenutnimi razmerami niso zadovoljni, sta nedavno na letnem srečanju proizvajalcev mleka poudarila tudi rekorderja po količini oddanega mleka Harald in Nina Konečnik iz Šentjanža pri Dravogradu. Lani sta mlekarni Celeia prodala kar 1,1 milijona litrov mleka. »Odkupne cene so katastrofalno nizke,« je dejal Konečnik, ki zato tudi ne razmišlja o povečevanju črede. »Stroške bo treba znižati, proizvodnjo pa povečati, da bi se izšlo,« je dodal. Konečnikovi prodajajo mleko celjski mlekarni prek koroške kmetijsko-gozdarske zadruge, ki je lani od koroških kmetov odkupila skoraj 30 milijonov litrov mleka. Kot je dejala direktorica Danica Ramšak, so kmetom še lani v povprečju za liter mleka plačali 29, marca letos pa le še okoli 26 centov. Kar pomeni, da se je v zadnjih dveh letih odkupna cena znižala za skoraj tretjino. Žal pa potrošniki tega padanja cen ne občutijo v svojih denarnicah, saj že zadnja tri leta, kot kaže statistika, za liter mleka s 3,5 odstotka maščobe odštejejo tri- do štirikrat več. Evropska komisija je zato kmetijskim ministrom EU že predstavila sveženj ukrepov za pomoč mlečnemu sektorju. Sloveniji bo namenjenih okoli 1,1 milijona evrov, 150 milijonov evrov neposredno kmetijam, ki bodo zmanjšale proizvodnjo mleka. Kot je dejal kmetijski minister Dejan Židan, bodo posamezni kmetje lahko kandidirali in uveljavljali razliko za znižanje. »Ideja je, da se liter znižane proizvodne mleka kompenzira s 14 centi na liter,« je dejal. In dodal, da bo treba kmetije usposobiti, da bodo znale proizvesti mleko za 25 centrov po litru.
