Loški muzej iz Škofje Loke je proti svoji nekdanji direktorici Jani Mlakar na delovno sodišče v Kranju vložil odškodninsko tožbo, vredno nekaj več kot 40.000 evrov, ki naj bi jih nekdanja direktorica zavodu dolgovala zaradi preveč izplačanih plač: nezakonito naj bi si obračunavala osnovno plačo in del plače iz naslova delovne uspešnosti. Mlakarjeva je sicer lani poleti v mandatu ministrice Julijane Bizjak Mlakar po izteku dveh mandatov na direktorskem stolčku napredovala na mesto vršilke dolžnosti generalne direktorice direktorata za kulturno dediščino.
Vložitev tožbe je del popravljalnih ukrepov, ki jih sedanjemu vodstvu zavoda nalaga revizija, ki jo je junija lani naročil svet zavoda in je bila končana konec novembra, pokazala pa je številne nepravilnosti na različnih področjih poslovanja. Revizija je med drugim ugotovila, da je bila v določenem delu plača, ki jo je prejemala nekdanja direktorica, napačno določena, in sicer med novembrom 2014 in aprilom 2015. Muzej je bil tako po izrecni določbi zakona o sistemu plač v javnem sektorju dolžan zahtevati vrnitev zneska preveč izplačanih plač.
Od zavoda terjala odpravnino
Jana Mlakar je sicer decembra lani od Loškega muzeja zahtevala odpravnino, vezano na čas trajanja obeh mandatov, čeprav poglavje kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti o plačah, na katero je oprla svoj zahtevek, ne velja za direktorje, pravi aktualna direktorica muzeja Saša Nabergoj, ki je bila na lanskem razpisu izbrana za naslednico Mlakarjeve. Obveznost delodajalca za izplačilo odpravnine zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas je v konkretnem primeru mogoče uporabiti le za pogodbo o zaposlitvi nekdanje direktorice, ki je bila sklenjena za določen čas junija in julija lani, ko je Mlakarjeva muzej po izteku drugega petletnega mandata še dva meseca vodila kot vršilka dolžnosti direktorice.
Svet zavoda je tako februarja sprejel sklep, da nekdanji direktorici predlaga dogovor o pobotu, s katerim bi navedene medsebojne obveznosti v delu poravnali, v preostalem delu pa bi zneske sporazumno povrnili. »Zavod je takoj poravnal odpravnino, vezano na obdobje dvomesečnega vedejevstva, nekdanja direktorica pa predloga dogovora ni podpisala. Zato je bil zavod dolžan sprožiti postopek ugotavljanja morebitnih nepravilnosti pri izplačilih v celotnem mandatu nekdanje direktorice,« razlaga Nabergojeva. Po računovodski analizi izplačil med letoma 2010 in 2015 je vodstvo muzeja skupaj z odvetniško pisarno vložilo tožbo proti nekdanji direktorici tako glede določitve plačnega razreda kot izplačila delovne uspešnosti. Vrednost zahtevka znaša 40.018 evrov. Za komentar na tožbo smo zaprosili tudi Jano Mlakar, a nam na ministrstvu njenega odgovora niso mogli zagotoviti, ker je na rednem dopustu.
Nepotrebno dodatno delo
Saši Nabergoj, ki je od Mlakarjeve avgusta lani prevzela vodenje Loškega muzeja, je tako prvo službeno leto prineslo kar veliko ukvarjanja z »zapuščino« prejšnje direktorice, saj ji je revizija naložila vrsto popravljalnih ukrepov, ki so potrebni za zakonitost poslovanja. Na februarski seji sveta zavoda so denimo sprejeli ključni popravljalni ukrep, nov pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest javnega zavoda, pripravili so še številne druge akte in vzpostavili zakonito delovanje zavoda, pravi direktorica muzeja.
Da je ob vsem tem normalno stekel tudi muzejski program, je po besedah Nabergojeve zaslužna enkratna ekipa muzeja. »Sama sem osupla nad ugotovitvami revizije. Ob nepotrebnem dodatnem delu take prakse mečejo slabo luč tudi na celotno kulturo in kulturnike. Zato želim poudariti, da sem po več kot dvajsetih letih delovanja na mednarodnem področju kulture prepričana, da je večina mojih kolegov entuziastov, ki svoje delo opravljajo pošteno in katerih prioritete so dostojno ravnanje in skrb za dediščino,« meni direktorica.
Se poslavlja z ministrstva?
Na ministrstvu pravijo, da z odškodninsko tožbo Loškega muzeja proti njihovi uslužbenki niso seznanjeni, so pa v vednost prejeli končno poročilo o reviziji. Tedanja ministrica Bizjak-Mlakarjeva, ki je Jano Mlakar pripeljala na ministrstvo, je Nabergojevi februarja sporočila pričakovanje, da muzej v najkrajšem možnem času izvede popravljalne ukrepe.
Jani Mlakar, kot je videti, tečejo zadnji dnevi na čelu direktorata, ki ga vodi kot vršilka dolžnosti in kjer že od januarja iščejo vodjo s polnimi pooblastili. Na nedavnem javnem razpisu za generalnega direktorja, na katerem naj bi po nepotrjenih informacijah kandidirala tudi ona, ni bil izbran noben kandidat. S 1. avgustom bo zato nastopil nov vršilec dolžnosti, v kratkem pa bo razpis ponovljen, pravijo na ministrstvu.
