Ena od najpomembnejših predlaganih zakonskih novel, ki jih je pretekli teden predstavilo pravosodno ministrstvo, 130 členov težka novela zakona o pravdnem postopku (ZPP), je marsikoga – tudi tiste, ki so ministrstvu posredovali svoje predloge – presenetila s svojo obsežnostjo. Prav zato uradnih odzivov na novelo, ki naj bi pospešila sojenja v civilnih sporih, praktično ni. Neuradno za zdaj ni slišati večjih nasprotovanj spremembam, ki se zgledujejo po avstrijski in nemški praksi, čeprav se pojavljajo dvomi, ali oziroma kako bodo spremembe zaživele v praksi. Predvsem zato, ker lahko v pravu marsikaj ostane mrtva črka na papirju.
Želja po koncu zavlačevanj in prestavljanj
Za uradne odzive na novelo smo zaman prosili na vrhovnem sodišču, v sodniškem društvu, odvetniški zbornici in na katedri za civilno pravo ljubljanske pravne fakultete. Bližina sodnih počitnic, preobremenjenost ali pa dopusti so razlogi, da novele še niso preučili in se do nje opredelili. Nekateri je še niso utegnili niti prebrati. To naj bi storili do konca avgusta ali vsaj do sredine septembra, ko naj bi se tudi končala javna obravnava novele.
Po mnenju naših sogovornikov iz pravosodnih vrst, ki so nam bili svoj pogled na novelo pripravljeni zaupati vsaj neformalno, pa novela ZPP na prvi pogled teži k praksi, ki velja za sodobno zahodnoevropsko pravosodje. Predvsem v kontekstu jasnejših postopkov. Novela namreč uvaja pripravljalni narok, na katerem bo sodnik odločil, kateri dokazi se bodo na sojenju izvajali, in pripravil terminski načrt sojenja. Prav tako bo po novem vsaka stran imela na voljo omejeno število pripravljalnih vlog (načeloma samo eno), za nameček pa novela predvideva, da novih argumentacij odvetniki ne bodo več smeli vlagati pisno, niti jih brati in diktirati na zapisnik. »Stranke morajo na naroku pred sodiščem razpravljati v prostem govoru,« je ena izmed novih zapovedi ZPP, ki naj bi onemogočila zasipanje sodišča in nasprotne strani z dolgoveznimi traktati, ki zgolj podaljšajo sojenje, saj je potreben čas, da se jih preuči in nanje odgovori. To pa v praksi pomeni nepotrebno prestavljanje naroka. Tudi pripravljalne vloge bo treba vložiti najkasneje 14 dni pred narokom, saj je posredovanje vlog tik pred zdajci pogosto manever za zavlačevanje in prestavljanje narokov.
Sodniki se bodo morali bolje pripraviti
Da bo vse našteto na predviden način in v celoti zaživelo v praksi, nekateri naši sogovorniki sicer dvomijo in opozarjajo, da ima že današnja zakonodaja varovalke proti na papirju nedovoljenemu zavlačevanju in postopnemu serviranju dokazov. Toda na varovalke se pogosto pozablja in neredko se zgodi, da višje instance odločnejše sodnike, ki zavrnejo »nova dejstva«, ki to pogosto pravzaprav niso, kasneje okrcajo, da bi morda le morali dati več priložnosti strankam.
Če bo novela v tej obliki prestala vsa usklajevanja, amandmaje in glasovanje v državnem zboru, bo po mnenju naših sogovornikov precejšen zalogaj tako za odvetnike kot tudi za sodnike na okrožnih in okrajnih sodiščih. Ti bodo morali na pripravljalnem naroku »že skoraj imeti napisano sodbo«, kot se je izrazil eden izmed naših sogovornikov, v smislu, da bodo zadevo morali že pred samim začetkom sojenja še bolj temeljito preučiti kot doslej.
Spremembe v noveli se najbolj neposredno dotikajo prav prvostopenjskih sodnikov, ideja sprememb ZPP pa naj bi v pravdah tudi krepila položaj višjih in vrhovnih sodnikov. Višja sodišča bodo morala večkrat – prvenstveno takrat, ko je ogroženo sojenje v razumnem roku – sama dokončno odločiti o pritožbi in primere redkeje vračati na prvo stopnjo.
Sodnik bo lahko svetoval odstop od tožbe
Po mnenju nekaterih naših sogovornikov je to izjemno dobrodošlo, saj »ni dostojno, da si med instancami podajamo spise, temveč je za človeka pomembno, da je zadeva zaključena«. Drugi so ideji nekoliko manj naklonjeni, saj opozarjajo, da gre sicer za zelo všečno potezo, ki pa lahko pripelje do tega, da sodniki na prvi stopnji ne bi bili več zavezani k dovolj poglobljenemu sojenju. Manjša, toda pomembna novost za višja sodišča bo tudi, da bodo lahko strankam z že na prvi pogled neutemeljenimi pritožbami po skrajšanem postopku svetovali, da od pritožbe odstopijo in dobijo povrnjeno polovico sodne takse.
Bolj proste roke bodo imeli na vrhovnem sodišču, kjer bodo po novem pri reviziji lahko zavrnili tudi spore višjih vrednosti, ki so jih danes zavezani obravnavati. Po drugi strani pa bodo lahko opravljali tudi revizije v sporih za bagatelne zneske, če bodo ti predstavljali pomembna pravna vprašanja za sodno prakso in družbo. Da ne bi različni senati vrhovnega sodišča v podobnih zadevah različno razsojali, kot se to občasno dogaja danes, novela predvideva tudi možnost razširitve senata. Ta bi nato zajel vsa mnenja in zavzel enotno stališče.
