Začelo se je 6. oktobra 2014 ob 20. uri. Od takrat naprej se Zvjezdan Popov Popov razen za konec tedna vsak dan s svojim miniaturnim kamionom, polnim hrane, pripelje pred tovarno Rog, kjer ga že čakajo lačna usta. Razveseli jih s številnimi dobrotami, ki jih razdeljuje brezplačno. Vse od tistega oktobrskega večera ni izpustil niti enega dneva, vedno je bil tam, da ljudje ne bi bil lačni. »Zame je to dopust,« je dejal.
Včasih pride po hrano manj (kakih deset), drugič več, 30, 40 ljudi. Vedno pa želodcev ne potešijo le oni, ampak tudi tisti, ki jim hrano odnesejo. »Hrano poje približno trikrat več ljudi, kot jo pride iskat.« Zaradi stigme, ki se še vedno drži revščine? »Ne. Ljudem se zdi fino, če lahko hrano še komu nesejo. Zanimivo je, da dobijo nekakšen refleks, da bi delili tudi sami. Včasih se zgodi, da začnejo oni deliti, kar je sicer moje delo.«
Spletna stran za brezplačno razdeljevanje hrane
Da bi poskrbel za to, da ljudje ne bi bili lačni, je sanjal že kot deček. Pri desetih letih je pripravil prvo pojedino za širšo družino, vsakemu je pripravil, kar je želel. Idejo o veliki brezplačni gostiji za vse ljudi je ohranil. Nosil jo je s seboj skozi različne življenjske izkušnje, ki so tudi njega pahnile v položaj, ko je moral razmišljati, kje, kdaj in kaj bo jedel. Zdaj jo udejanja in ima že nove načrte, kako bi še več ljudi brezplačno prišlo do hrane.
»Sprva sem navezal stik z društvom Hrana za življenje, ki že mnoga leta razdeljuje brezplačno hrano. Tako smo začeli s prvimi obroki, nato sem se povezal z zavodom Pod strehco, s katerim imam pogodbo in tesno sodelujem.« To je glavni vir hrane, a so tudi manjši. Marsikdo, ki ima hrane preveč, jo prinese Zvjezdanu Popovu Popovu oziroma društvu kROG9, katerega predsednik je. Včasih po kakšni od humanitarnih organizacij do njega pride hrana, ki ostane na raznih dogodkih.
Hrano razdeljuje tudi na drugih mestih. Ljudje ponjo pridejo k njemu domov. Če ga pokličejo, jim jo dostavi na določene točke, po navadi na dom. »Imamo okoli deset rednih in blizu 50 občasnih točk, kamor dostavimo hrano.« Želi si, da bi jih bilo še več in ima idejo, kako to narediti. Že nekaj časa načrtuje, da bo organiziral spletno stran, po kateri bo mogoče tako naročiti kot prinesti hrano, seveda brezplačno.
Sistem bi deloval po vzoru spletnih trgovin. Prepričan je, da bi veliko ljudi sodelovalo pri brezplačni izmenjavi hrane. Opaža, da se v resnici to že dogaja, mnogi neporabljeno hrano odstopijo drugim, le da izmenjava ni organizirana. »Predvidevamo lahko, da potem ne bo nihče več nepreskrbljen. Razmišljam, da bi lahko prišlo do velike spremembe, ko bi se to uveljavilo po celem svetu. Dobrin je za vse dovolj. Gre le za to, ali ljudje pridejo do njih ali ne,« je dejal in dodal, da je brezplačno razdeljevanje hrane njegov življenjski projekt. Kapitalistična miselnost, da moraš v zameno za to, kar ustvariš, dobiti finančni korist, mu je tuja. »Ne zanima me noben dobiček, ampak ali smo zadovoljni in srečni.«
Razmišlja o avtomatih za hrano in druge stvari
Zato se ne namerava ustaviti pri hrani. Ima ogromno skladišče predmetov. Tudi te želi razdeljevati. In ima novo idejo. »S Snago se pogovarjam, kako bi poleg smetnjakov dodali zabojnike, v katere bi bilo mogoče odložiti hrano in predmete.« Tako bi nastali nekakšni avtomati, v katere bi bilo možno odlagati in brezplačno vzeti hrano in druge stvari. V naslednji fazi bi dejavnost razširil na brezplačna prenočišča, ki bi vključevala nego za ljudi brez primerne zdravstvene oskrbe.
Da bi uresničil načrte, potrebuje primerne prostore, predvsem, ko gre za hrano. »Pomembni sta namembnost in kakovost prostora, vse pa mora biti skladno s predpisi.« Zato tovarna Rog za gradnjo večjih projektov ni najprimernejša. Zvjezdan Popov Popov zato razmišlja o drugih prostorih, obenem pa v nasprotju z večino uporabnikov tovarne Rog pritrjuje občini, ko pravi, da je le začasni uporabnik.
