V poletnih mesecih je eden največjih naravnih sovražnikov voznikov in njihovih avtomobilov zagotovo toča. Pred njo se lahko zavarujemo na različne načine, a ji je vselej težko ubežati. Na srečo se da avtomobile, če so poškodovani, v večini primerov lepo zakrpati, največkrat, če poškodbe le niso prehude, s tako imenovanim hladnim popravilom.

Čeprav ima velika večina najraje lepo sončno vreme, se vsak kdaj razveseli tudi padavin. Na primer obilnega dežja po daljši suši ali snega na božični večer. Prav nihče pa zagotovo ne mara toče, saj ta lahko povzroči zgolj in samo težave, poleg vseh ostalih tudi na avtomobilski pločevini. In to skorajda izključno v poletnem času. Toča sicer nastane v nevihtnem oblaku, ko je ozračje dovolj labilno, torej ko je v spodnjih plasteh pregret in vlažen zrak, z višino pa se temperature hitro nižajo.

Toče ni nič več kot nekoč

Če bi pomislili, da je danes neviht s točo več kot pred leti in desetletji, kar je splošno sprejeto mnenje in tudi predmet številnih teorij zarote, bi bili daleč od resnice. V avstrijski meteorološki službi so pred časom analizirali pogostost pojava neurij na območju Alp za zadnjih 250 let in prišli do sklepa, da jih v zadnjem času ni nič več kot pred 100 ali 200 leti. K občutku, da je toče več, je tako bolj pripomoglo dejstvo, da se je močno povečalo število avtomobilov in s tem škodnih primerov zaradi toče, pa tudi število fotoaparatov na mobilnih telefonih in podobno. »Poškodbe so odvisne od debeline toče, pri nas pa po navadi ni debela, zato so večje poškodbe redke. Če pa že do njih pride, je na udaru seveda v največji meri pločevina, šipe pa redko, ali pa še to le sprednja vetrobranska šipa,« pravi Boris Korošec iz podjetja Toča mojster.

Na Zavarovalnici Triglav seveda še kako spremljajo dogajanje z vremenom in pravijo, da se sezona toče po navadi sicer začne tudi že v začetku maja, najpogostejše pa so, ko se ozračje začne pregrevati in je še dovolj vlage. »Posamezni pojavi toče so tudi še julija in avgusta, redkeje septembra. V Sloveniji praktično ni območja, kjer bi pojav toče lahko označili kot manj verjeten. V preteklosti smo beležili največje škode na Goriškem, Štajerskem in v Prekmurju, primere velikih toč pa poznamo tudi v Ljubljani,« pojasnjuje Damir Dragar, direktor službe za avtomobilske škode v Zavarovalnici Triglav. Največje število popravil od poškodb toče se torej le pojavi, tako drugi strokovnjaki, ko toča zajame območje Ljubljane ali večjih mest, kjer je koncentracija vozil večja. Z drugimi besedami, ko se ledene kroglice usujejo v osrednji Sloveniji, lahko začnejo mojstri načrtovati povečan obseg popravil.

Dela naj se loti le mojster z ustreznim orodjem. Tomaž Šoba, direktor poprodaje v Avtohiši Real, kjer se tudi ukvarjajo s popravilom poškodb karoserije, pravi, da je načeloma možno popraviti udrtine pločevine v premeru večje tudi od 10 centimetrov, take so sicer bolj redke, če lak na vozilu ni poškodovan, torej ne poči, in da znotraj udrtine toča ni naredila ostrega roba. »Za popravila udrtin se še vedno najučinkoviteje uporabljajo roke mojstra, kovinske palice različnih oblik in dimenzij, manjše kladivo ter ustrezna luč. S pomočjo palic se udrta pločevina ponovno napne navzven do prvotne oblike vozila. Za poškodbe na mestih, kjer s palicami ne pridemo zraven, se uporablja posebno lepilo in čepi ter izvlekalo. Za zdaj še ne poznamo nobene druge resne in učinkovite alternative ročnemu popravilu poškodb od toče,« dodaja Tomaž Šoba. Mnogi sicer dvomijo, da so popravila učinkovita in se popravljeno mesto v ničemer ne loči od mesta, kjer do poškodbe ni prišlo. So pa pri podjetju Rešitve 44 na svoji spletni strani navedli, da so stranke, ki so svoje vozilo prepustile v popravilo strokovnjaku, lahko prepričane, da se na vozilu ne bo nič videlo ne takoj po popravilu niti čez nekaj let.

Najboljša je seveda tista poškodba, ki ne nastane, torej če voznik poskrbi za ustrezno preventivo. Rešitev je kar nekaj, v prodaji so posebne podložene prevleke, nameščanje teh in podobnih zaščit pa traja nekaj minut, a so učinkovite le pri parkiranih vozilih. »Med vožnjo, torej na cesti, zaščite ni,« meni Korošec, ki pojasnjuje, da je poškodb manj, če se z vozilom premikate, kot pa če ga sredi toče ustavimo. Strokovnjaki priporočajo, da se že omenjene prevleke ne nameščajo, ko toča že pada, saj tako ogrožate samega sebe. »Če pa vas toča ujame na cesti, pomaga, da avto zapeljete pod kakšen nadstrešek ali drugo naravno zaščito, a le, če je to varno in v skladu s prometnimi predpisi,« razlaga Šoba. A prizori, ko vozniki ustavljajo v predorih ali pod nadvozi, celo vozijo na avtocesti vzvratno in podobno, srhljivo vsakič znova opominjajo, da je neodgovornost voznikov še vedno prevelika in da je korak do tragedije zelo majhen.

V tujini bolj cenjeni in plačani

Zato je varna in učinkovita zaščita seveda ustrezno zavarovanje vozila. Kritje za škodo, ki jo povzroči toča, lahko zavarovanci sklenejo s paketom delnega avtomobilskega kaska B, ki pri Zavarovalnici Triglav obsega škodo v primeru požarne nevarnosti in naravne nesreče, znotraj katerega je tudi toča. »Ker menimo, da je pomembno tudi samozaščitno ravnanje, smo razvili tudi aplikacijo Triglav Vreme. V njej lahko aktivirate potisna sporočila, ki vas opozarjajo na različne nevarnosti, med drugim tudi na nevarnost toče. Vsi meteorološki podatki kot tudi opozorila na nevarnosti aplikacija pridobiva od agencije za okolje in prostor, to pomeni, da so informacije in napovedi zanesljive in kakovostne,« pojasnjuje Dragar.

Navdušenja nad zavarovalnicami pa ne deli Korošec, ki sicer pravi, da najboljša zaščita vozila načeloma ostaja zavarovanje, žal pa po njegovem mnenju zavarovalnice sebi v prid to tudi izkoriščajo s podražitvami zavarovanj. »Nam, ki vozila popravljamo, pa znižujejo ceno delovne ure. Zato večina od nas, ki se ukvarjamo s popravili karoserije po toči, raje dela v tujini, saj je tam naše delo precej bolj cenjeno in predvsem bolje plačano kot pri nas.«