Tako se v letošnji ameriški jesensko-zimski epizodi »Janet dviga obrestno mero 2« obeta podoben scenarij, kot smo ga videli v originalni različici, ki se je predvajala decembra 2015. V njej smo opazovali muke guvernerke, ki je želela monetarni politiki z dvigom obrestne mere za četrtinko odstotka povrniti nekaj manevrskega prostora. V okolju slabotnih makroekonomskih kazalnikov in drugih tveganj se ji je uresničitev njene vizije izmikala kar nekaj mesecev. Podobno ponavljanje je opazno v evropskem filmu »Mario razširja nabor instrumentov 3«, ki se pravkar predvaja po evropskih trgih. V njem glavni igralec Mario iz leta v leto razširja nabor instrumentov in znižuje kriterije za njihovo boniteto s ciljem, da bi na evropsko celino končno pripeljal vsaj drobceno sled vitalne gospodarske aktivnosti in zametke ciljane višine inflacije. To filmsko temo sicer podrobno poznamo že iz arhiva japonskih klasikov. Letošnje nadaljevanje »Haruhiko in Ben Bernanke na kosilu« kljub znanemu junaku predstavlja manjše presenečenje z najbolj konkretno omembo tako imenovanega helikopterskega denarja – pravljičnega zneska, ki bi ga v roke dobil vsak prebivalec – ki bi lahko oživel rast in inflacijo. Zanimivo, ampak vseeno gre rola za najbolj presenetljiv scenarij zgodnjega poletja v roke angleški zvezdi Marku Carneyju, ki je občinstvo presenetil s preobratom v zadnjih izdihljajih filma »Kako se odzovem na brexit?«, v katerem ključne obrestne mere ne zniža kljub povečani negotovosti na trgu in enostranskim pričakovanjem gledalcev. Kaj lahko še pričakujemo tekom poletja? Razen stopnjevanja v »Donald se seli v Belo hišo« nič zares novega, le razpletanje zgodb, ki so postavljene v poznem pomladnem in zgodnjem poletnem času.

Borzni komentar Rok Bertoncelj Triglav Skladi