Glasbeniki igrajo za višji ali nižji honorar, gostinci, ki ponudijo prostor ali imajo prostore v bližini koncerta, medtem služijo. Slednji sicer pravijo, da ne veliko – ravno zato, ker ne ponujajo komercialne glasbe. Ponuditi klasično glasbo, etno, jazz, improvizacijo in druge nekomercialne žanre je očitno drzna odločitev lastnikov lokalov. Vendar pravijo, da ravno kakovostna glasba dviga ugled njim samim in tudi njihovi gostinski ponudbi.

Izbran zvok in drznost

Okrepčevalnica Repete v svoji daljši različici naziva nosi celo besedico jazz, glasbeni program pa sestavlja kar sam lastnik Ljubomir Bojkovski v sodelovanju z Društvom Triola. Zanimajo ga glasbeniki, ki ustvarjajo v polju sodobne improvizacije, vabi pa tudi »mlade interprete že znanih viž, z avtorskim dotikom in pogledom«. Bojkovski želi, da avtorji in izvajalci pustijo svoj pečat v prostoru, zanje pa kulturni dogodek pomeni popestritev ponudbe in prepoznavnost. Ciljajo na obiskovalce, ki imajo radi izbran zvok in drznost v interpretacijah. »Če bi v zvezi z glasbo razmišljali komercialno, bi že zdavnaj obupali oziroma bi dovolili, da se igra kar koli,« še pravi. Služijo na teh koncertih ne, za lažjo organizacijo pa jim poleti pomaga zavod za turizem MOL.

Ljubljana v zadnjih letih poleti zvečer ne zamre več, kot je včasih, polna je tudi turistov, ki si ravno tako želijo poslušati kakovostno glasbo, ugotavlja Tanja Eržen iz kluba Zoo. Koncerte imajo sicer čez vse leto, poleti pa jih preselijo na vrt; zanje ne zahtevajo vstopnine. »Tipičnih« obiskovalcev nimajo, vsak lahko zaide k njim in najde kaj za svoj glasbeni okus. V prvi vrsti sami radi uživajo v dobri glasbi, z ekonomskega vidika pa njihovi koncerti niso ravno rentabilni. Ampak tudi pri njih so prepričani, da so ravno zaradi dobre glasbe čedalje bolj prepoznavni in popularni. Erženova je prepričana, da gre za dolgoročno dobro investicijo.

Včasih poganja entuziazem

Za zastonjske kakovostne koncerte po Ljubljani skrbijo tudi takšni, ki od njih nimajo niti posrednih komercialnih koristi. Nevladniki Imago Sloveniae že vrsto poletij skrbijo za koncerte po različnih krajih po Sloveniji, v Ljubljani pa skupaj s Staroljubljanskim zavodom za cikla Poletje v Stari Ljubljani in Jazz oder ter zadnji teden v avgustu še za festival Noči v stari Ljubljani. To pomeni več kot 60 koncertov in še 20 drugih kulturnih dogodkov v prostorih kulturne dediščine, ki jih s tem oživljajo z živo kulturo.

Ali bi ob tem lahko tudi kaj zaslužili? Dobička namreč ni, ženejo jih v glavnem entuziazem in sponzorska sredstva, ki pa jih je vsako leto manj. Direktor Janoš Kern pravi, da se pri organizaciji koncertov na prostem pravzaprav vedno poskušajo povezati z bližnjimi lokali, ki imajo od dogodka neposredne koristi. »Na žalost pa potem zelo redko sodelujemo. So tudi izjeme, recimo podpora Druge violine in Slaščičarne pri vodnjaku pri Jazz odru ter gostincev na Petkovškovem nabrežju pri Nočeh v stari Ljubljani

Da dobro sodelujejo z Imago Sloveniae, je pritrdila tudi vodja programa pri restavraciji Druga violina Tea Finžgar Plavčak, saj je eden od podtonov, s katerim nagovarjajo obiskovalce, ravno oživljanje starega mestnega jedra; zraven bodo tudi pri festivalu Noči v stari Ljubljani. Drugi podton je spoznavanje drugačnosti z ljudmi z motnjami v duševnem razvoju. In koncept deluje tako pri domačinih kot turistih, zagotavlja Plavčakova. Sicer pa imajo v ritmu poletja zastonjske koncerte dvakrat na teden: vsako sredo salso, vsak petek jazz, včasih pa se tudi pleše, ko obujajo tradicijo plesa na Starem trgu.

Grajsko vzdušje

Za zastonjsko kulturno ponudbo skrbijo tudi na ljubljanskem gradu, osrednji turistični točki v prestolnici; formirani so kot javni kulturni zavod, na leto pa pripravijo okrog 350 dogodkov, tako komercialnih kot nekomercialnih. Poleti oživijo še grajsko dvorišče, kjer poletne programe prilagajajo strukturi gostov. Vodja službe za odnose z javnostmi Janja Rozman pravi, da glasbe pri njih ne manjka skozi vse leto, poleti pa so koncerti pravzaprav redki, saj grajsko dvorišče zapolnijo Film pod zvezdami, festival stand-up komedije Panč in festival Komedija pod zvezdami. Ker je medtem gostom na voljo tudi kulinarična ponudba, ji bodo v začetku avgusta dodali še druženje z glasbeno skupino Jamm. Za glasbo na prostem skrbijo še skozi program Sončni zahod in polna luna z Ljubljanskega gradu. Zgolj za poslušanje glasbe tudi na gradu ne bo treba odšteti vstopnine. Ljubljana ima torej kar nekaj kotičkov, podčrtanih s kakovostno glasbo, kjer lahko spijete pijačo in povečerjate. Ali pa tudi nič od tega – in zgolj prisluhnete dobri glasbi v živo.