»Če nasprotniki komunizma niso hoteli čakati kot žrtvena jagnjeta križem rok na prihod komunizma, na lastno smrt in smrt svojih družin, na propad svojih idealov in stoletnega krščanskega izročila, so se morali upreti. Ni jim preostalo drugega kot odločitev za protinasilje, za oborožen upor proti revoluciji. Morali so se povezati in vojaško organizirati, na primer v vaške straže. Preprosto ni bilo izbire. Kar so izbrali, so jim vsilili komunisti. Resničnega narodnega izdajalca torej ni iskati med kontrarevolucionarji, ampak med tistimi, ki so v nebrzdani sli po oblasti prisilili domoljubne in demokratične sile, da so sprejele orožje od okupatorja.« Tako je kardinal Franc Rode minulo nedeljo nagovoril udeležence spominske slovesnosti v Šentjoštu nad Horjulom. »Domoljubne in demokratične sile« so domobranci. Rode je domobransko stran izrazito poveličeval, opis delovanja partizanske vojske pa je podredil kritiki komunizma.
Rodetova kritika kolaboracije z zavezniki...
»Komunizem kot politična ideologija je gradil na sovraštvu, stavil na sposobnost sovraštva v človeku, na sovraštvu, ki zagotavlja notranjo enotnost med revolucionarji in je gonilna sila revolucije,« pravi Rode. Govor je zaključil z mislijo, da je bil narodnoosvobodilni partizanski boj, ki je sicer mednarodno priznan kot eden od temeljev zavezniške osvoboditve Evrope, škodljiv. »Ko se po 70 letih spominjamo tragičnih let revolucije in povojnih pobojev, se sprašujem, ali bi se glede na naš geopolitični položaj mogli izogniti nesreči, ki nas je doletela. Verjetno bi bilo manj gorja, ko bi med okupacijo zavzeli podobno stališče kot nekateri drugi evropski narodi: Danci, Nizozemci, Belgijci, ki so se odločili za pasiven odpor, vedoč, da se usoda vojne ne odloča pri njih, temveč med vojskujočimi se velesilami. S tem so se izognili veliki materialni škodi in so obvarovali mnogo življenj.«
…in njegova kritika kolaboracije z okupatorji
Rode je resda nastopil v Šentjoštu, kjer je bila med drugo svetovno vojno – kot odgovor na nasilje, ki so ga izvajali partizani – ustanovljena prva vaška straža. V tem kontekstu je bilo simpatiziranje z domobranci pričakovano. A Rode je zavzel bolj radikalno pozicijo kot doslej. V preteklih letih je bil njegov pogled manj izključujoč, upošteval je kontekst. »Vsak človek, ki je v življenjski nevarnosti, ima pravico, da se brani s sredstvi, ki so mu na voljo. Tudi če jih dobi od okupatorja,« je o vaških stražah razmišljal v knjigi Za čast dežele leta 1997. »Toda organizirana samoobramba bi morala biti samo to, brez najmanjšega znamenja kolaboracije, brez ene same besede, ki bi lahko vzbujala sum, da gre za kaj drugega kot za samoobrambo. Nisem prepričan, da je domobransko vodstvo zadosti pazilo na to,« je menil tedaj. Res pa je, je dodal, da možnosti za dobro izbiro med Hitlerjem in Stalinom ni bilo. V kasnejših pridigah je Rode govoril tudi o »nasilnih smrtih, ki so jih povzročili kristjani« (leta 1999 na Sv. Urhu, kjer je bila v prostorih župnišča domobranska postojanka in mučilnica partizanov) o spravi in o skupnih žrtvah bratomorne vojne.
Rode je pred leti nastopal v vlogi nadškofa, predstavnika RKC. Letos pa je bil v Šentjošt povabljen neposredno kot kardinal in ne kot predstavnik RKC na Slovenskem, nam je potrdil tiskovni predstavnik RKC Tadej Strehovec. V Šentjoštu torej ni nastopal kot glasnik Katoliške cerkve na Slovenskem.
Rodetova stališča niso uradno stališče RKC
Na to nas je opozoril tudi cerkveni zgodovinar, profesor Metod Benedik. »Domobranstvo in medvojno dogajanje ni zadeva Katoliške cerkve, ampak narodove zgodovine,« pravi Benedik. »Res pa je, da je naloga Cerkve vedno razkrivati resnico, tudi resnico o krutih časih med drugo svetovno vojno in po njej,« dodaja. V tem smislu je Rode po njegovem mnenju v Šentjoštu »povedal resnico«. »Kdor vsaj malo pozna zgodovino, ve, da je bila komunistična partija zločinska, da je za oblast bila pripravljena narediti vse. Ni ji bilo mar naroda, narod je tudi pobijala,« trdi Benedik.
Uradni pogled RKC na domobranstvo naj bi sicer predstavil nadškof Stanislav Zore v letošnjem nagovoru pri maši za domovino, nas je opozoril Strehovec. Zore se je tam bratomornega spopada dotaknil rekoč, da »se lahko v življenju narodov včasih dvignejo centrifugalne sile, ki jih razdrobijo«. V nadaljevanju je govoril o nujnosti skupne gradnje boljše države.
Zaradi Rodetovega nastopa so bili sicer ogorčeni in šokirani v Alternativni akademiji, naslednici Liberalne akademije. »Kardinalova perverzna potuha domobranstvu je vredna polne obsodbe,« so sporočili. Rodetov nastop so opisali kot nastop »predstavnika slovenske Cerkve in Vatikana«.
