Zadnje dni je še več tistih, ki med sprehajanjem pogosto pogledujejo na telefon. Razlog za nenavadno vedenje je nov fenomen pokemon go, ki je v manj kot enem tednu obnorel svet.
Igra za pametne telefone je najnovejši domislek izjemno uspešne japonske franšize, ki se je začela leta 1996 ter je v zadnjih dvajsetih letih nanizala številna nadaljevanja, risane serije in tudi animirane filme. Zamisel za vse skupaj izvira iz otroške navdušenosti ustvarjalca Satošija Tadžirija nad zbiranjem žuželk. To zabavo je želel deliti z otroki, ki so se vse raje posvečali računalniškim igram, in po nekaj letih dela mu je to tudi uspelo. Izvorna zamisel se od tedaj ni bistveno spremenila. Cilj igralca je, da najde vse pokemone ali žepne pošasti, ujete pa nato uri in se z njimi bojuje proti drugim igralcem. Posebnost pokemona goja je, da se dogaja v resničnem svetu. Ne le da igra uporablja vašo kamero v telefonu in vam daje občutek, da se je mala prikupna pošast iz igre v resnici znašla na vaši mizi, štedilniku ali na travi ob sprehajalni poti, tudi lovite jih po zemljevidu resničnega sveta.
Igra namreč črpa zemljepisne podatke s spletnih zemljevidov, vam sledi s pomočjo satelitov GPS in v resnično okolje vnaša tako posebne točke, kjer najdete uporabne predmete, kot tudi pošasti. Če bi morali igro primerjati s čim, bi jo še najlaže z lovom na skriti zaklad.
Prijetna srečanja z neznanci
Možnost, da boste na naslednjem sprehodu ujeli povsem novo pošast, in preostali mehanizmi igre bodo še tako lenega navdušenca prepričali, da zapusti svoje štiri stene in se poda na več kilometrov dolge sprehode. Tudi mi smo v prvih dveh dneh igranja prehodili več kot petnajst kilometrov in ob tem uživali v številnih prijetnih doživetjih. Že prvi dan smo v ljubljanskem parku Zvezda ob sebi nenadoma opazili mlad par iz tujine, ki se je v angleščini odločal, v katero smer naj nadaljuje iskanje. Hitro smo se prepoznali, se pozdravili in si zaželeli veliko sreče pri lovu. Takšnih srečanj je bilo še mnogo, med hojo ob Ljubljanici in po Tivoliju pa smo naleteli tudi na sprehajalce psov in poslovno oblečene posameznike, ki so se nemudoma ustavili, dvignili telefon in naredili značilen gib s prstom proti vrhu zaslona, s kakršnim igralec lovi pošasti.
Najbolj simpatična so srečanja z večjimi skupinami igralcev, ko denimo kdo v igri odvrže vabo za pokemone. Ker vaba ne privabi zgolj pošasti, temveč jo lahko vidijo tudi drugi igralci, se lokacija hitro začne polniti z navdušenci in ko se skupinskemu lovu pridružiš tudi sam, te najpogosteje čakajo veseli pozdravi, včasih tudi »petke« ter izmenjava zgodb o dosedanjem igranju. Teden dni po uradnem izidu brezplačne igre je zelo pogosto tudi vprašanje, kako je že toliko ljudem uspelo zaobiti zemljepisne ovire pri prenosu aplikacije na telefon. Igra je namreč za zdaj uradno dostopna le v ZDA, Avstraliji in na Novi Zelandiji, a se kljub temu igra že po vsem svetu. Število aktivnih uporabnikov je po nekaterih ocenah po prvih šestih dneh že preseglo število aktivnih uporabnikov twitterja, po povprečnem času uporabe pa tudi snapchata, instagrama in celo facebooka. Tradicionalnemu izdajatelju igre Nintendu pa je od izida vrednost podjetja na borzi zrasla za več kot 50 odstotkov.
Družbeno omrežje z resničnimi stiki
Igra je dokaz, da si tudi igralci videoiger želijo zapustiti svoje štiri stene, če tam najdejo pogoje za dejavnosti, ki jih veselijo, in da si ljudje že precej časa želijo resnično družbeno omrežje, ki bi delovalo prek spleta, a bi ustvarjalo pristne stike v resničnem svetu. Četudi zgolj v obliki prijaznega pozdrava.
Seveda pa tovrstno igro oziroma družbeno omrežje spremljajo tudi nekatere nevarnosti. Opozoriti je treba, da z igranjem upravljalcem igre omogočate dostop do velike količine osebnih podatkov in podatkov o svojem gibanju. Aplikacija zahteva tudi dostop do kamere, a sta možna njen izklop in onemogočenje dostopa do stikov, medtem ko sta spremljanje lokacij prek GPS in zmožnost shranjevanja na disku nujna. Poleg tega je nujna tudi spletna povezava.
Hkrati pa se zna povečati število ljudi, ki niso dovolj osredotočeni na svoje okolje, kar je nevarno predvsem v primeru kolesarjev in v avtomobilu. Zgodba o hudi prometni nesreči na avtocesti v ZDA, ki naj bi se zgodila zaradi igranja igre za volanom, je bila k sreči neresnična in vsi upajo, da bodo igralci tudi v prihodnje odgovorni. Se je pa prav tako v ZDA pojavila skupina nepridipravov, ki je s pomočjo igre k sebi zvabila nič hudega sluteče igralce in jih nato oropala. Podleže so medtem že prijeli, a vseeno velja igrati tudi s to mislijo v glavi.
Kljub temu so bile osebne izkušnje doslej izključno pozitivne in že komaj čakamo na petkovo srečanje pri sidru. Nekdo je namreč ustvaril prvi facebook dogodek za igralce igre. V trenutku pisanja članka je zanimanje zanj izrazilo že 15 tisoč ljudi, več kot 500 pa jih je potrdilo udeležbo.
