Ob približevanju septembra, po katerem na slovenskih univerzah ne bo več mogoče končati starega, predbolonjskega študija, se povečuje povpraševanje po bližnjicah do diplome ali magisterija. Tako imenovani ghostwriterji, tajni pisci, ki za denar namesto vas napišejo zaključno delo, imajo polne roke dela.
Na spletu je mogoče najti več anonimnih ponudb »pomoči pri pisanju«, ki zagotavljajo diskretnost. Cene neuradno dosežejo tudi 20 evrov na stran oziroma 1200 evrov za 60-stransko diplomo.
Forenzična lingvistika
Ker je bilo junija na fakultetah vseh treh slovenskih univerz k zaključku predbolonjskega študija prijavljenih okoli 12.000 »starih« študentov, se mudi tudi profesorjem. Ob takšnem navalu, ki ponekod za več sto odstotkov presega številke preteklih let, profesorji nimajo možnosti pedantno preverjati, ali je študent res avtor svojega dela.
Novinar Jure Bračko s Pop TV, ki se je junija poglobil v ta fenomen, ocenjuje, da je v običajnih letih kupljenih dvesto do tristo zaključnih nalog na leto, kar zajema približno dva odstotka vseh. Letos bi odstotki utegnili narasti. Groba ocena kaže, da je sporni posel, za katerega je predpisana kazen tri leta zapora, vreden 300.000 evrov na leto.
Pri plagiatorstvu, klasičnem prepisovanju ali kopiranju tujih del je odkrivanje v zadnjih letih postalo precej preprosto. Fakultete uporabljajo računalniški program, ki prečesava digitalizirano zbirko znanstvenih oziroma zaključnih akademskih del in išče sumljive podobnosti.
Lažnih avtorjev s tem programom ni mogoče ujeti. Mogoče pa bi jih bilo ujeti z novejšo analitično računalniško metodo, ki sodi na področje forenzične lingvistike. Metoda, imenovana stilometrija, je razmeroma nova in pri nas še slabo razvita, vendar ima velik potencial.
Ena od avtoric na tem področju, raziskovalka z ljubljanske filozofske fakultete in fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem Ana Zwitter Vitez, je v sodelovanju z Institutom Jožefa Stefana razvila program, ki v besedilih prepoznava jezikovne posebnosti avtorjev.
Računalnik se lahko z »branjem« besedil posameznega avtorja (dejansko gre za matematično-statistično analizo, ki temelji na lingvističnih predpostavkah) nauči, kakšne besede uporablja avtor, kako dolge so, kako kompleksne stavke tvori... Ko računalniški program, ki se uči po principu umetne inteligence, dovolj dobro pozna slog pisanja avtorja, lahko njegovo pisanje primerja z besedilom neznanega avtorja in izračuna, kolikšne so podobnosti.
Sistematično analiziranje študentov
»Če bi pri vsakem študentu že skozi leta študija sistematično spremljali njegovo jezikovno produkcijo, pisne naloge, eseje, seminarske naloge in druga besedila, bi verjetno lahko opredelili ključne statistično oprijemljive značilnosti njegovega pisanja,« razlaga Ana Zwitter Vitez. »Opredelili bi jih s povprečno dolžino besed, gostoto besedišča in skladenjsko kompleksnostjo povedi.«
Če bi to primerjali z zaključno diplomo ali magisterijem, bi se značilnosti istega avtorja načeloma morale ujemati. Dobra lastnost takšne analize je, da je avtor ne more pretentati in hliniti različnih avtorskih slogov (se delati, da je nekdo drug), saj analiza prepoznava nezavedne vzorce pisanja. »Vendar bi morali biti tudi pri tem previdni,« opozarja Zwitter-Vitezova.
»Ne smemo pozabiti, da je diplomsko ali magistrsko delo avtonomen besedilni žanr, ki ima lahko drugačne jezikovne značilnosti kot poročila, eseji ali seminarske naloge, ki jih študent napiše med študijem. Zato bi bilo smiselno raziskati, kateri jezikovni kazalniki so specifični za besedilni žanr diplomske naloge in kateri so tisti, ki zaznamujejo posameznega avtorja.«
Tudi njen sodelavec v IJS, strokovnjak za računalniško analizo besedil Miha Grčar, pravi, da bi z nekajletnim zbiranjem besedil študentov »lahko s stilometrijo prišli do značilnosti njihovega pisanja«. A težko bi na podlagi stilometričnih značilnosti z gotovostjo rekli, ali je nekdo avtor svoje diplome ali ne, pravi Grčar. »Verjetno pa bi se pokazala odstopanja od preteklih besedil, če študent ne bi bil avtor svoje diplome. Vendar pa bi diplomska naloga od stilometričnih značilnosti morebiti odstopala že zaradi malo bolj resne lekture.«
Prorektor na ljubljanski univerzi Goran Turk, ki se ukvarja s problemom plačanih piscev (ghostwritinga), pravi, da se mu zdi stilometrična metoda zanimiva, a da je za zdaj še neuporabna, saj programi še niso dovolj razviti. »Program bi moral biti sposoben zaznati in izločiti popravke lektorjev in popravke, ki jih delamo mentorji,« je omenil enega od izzivov.
Stilometrična analiza bi lahko bila nekoč podobno uspešna kot program za odkrivanje plagiatov. »A njen razvoj bo veliko težji od razvoja programov za odkrivanje plagiatov,« je napovedal.