Delnice Krke

V preteklem tednu je bila redna letna skupščina Krke, kjer je bila izglasovana rekordna dividenda v višini 2,65 evra bruto. Delničarji se lahko še dodatno veselijo dejstva, da bo dividenda izplačana že v mesecu dni po skupščini in ne šele v dveh mesecih, kot je bil prvoten skupščinski predlog. Ob tem je Krka na kratko predstavila tudi rezultate poslovanja v prvem polletju – sicer dobička še niso razkrili, prihodki pa so se na ravni skupine zvišali za en odstotek. Ob tem je količinsko prodaja zrasla za 12 odstotkov, kar posledično pomeni, da se nadaljuje hud pritisk na ceno zdravil in nižanje marž. Krka bo očitno morala količinsko močno povečati prodajo, če želi ohranjati rast prihodkov tudi v bodoče. To pa bo dosegla predvsem z lansiranjem novih proizvodov in osvajanjem novih tržišč – tukaj mislim predvsem zahodno Evropo, kjer je Krka do zdaj prodala relativno malo glede na trge vzhodne Evrope – Ukrajina, Rusija, Poljska. Cena delnice je posledično v ponedeljek za vrednost dividende tudi upadla, saj se je iztekel rok za upravičenje za dividendo in padec je »pravilen« odziv na tak dogodek. To pa očitno ne velja za Luko Koper – tudi tu je bila v začetku meseca skupščina družbe, ki so jo v preteklih dneh pospremili še protesti delavcev. Cena delnice je sicer po presečnem dnevu do upravičenja do dividende upadla za njeno vrednost, vendar je že v naslednjih dneh zrasla celo višje, kot je bila vrednost delnice s še upravičenjem do dividende. Tako so imetniki delnic v samo nekaj dneh realizirali več kot petodstotni donos, če seveda še upoštevamo dividendo, ki pa še ni bila izplačana. V delniški knjigi se med največjimi kupci v zadnjih dneh pojavlja češka borzna družba Wood & Company, vendar se vseeno pravi kupec »skriva« za fiduciarnim računom te družbe. Burno pa je bilo tudi dogajanje v Banki Slovenije, kjer je policija poskrbela za hišne preiskave pri guvernerju in osebah, ki so bile povezani s problematiko izbrisanih podrejenih obveznic. Glavni očitki letijo seveda še vedno na vrednotenje premoženja bank, ki so jih opravljale tuje svetovalne družbe in katerega izsledki še vedno niso javno dostopni. Očitki izbrisanih imetnikov podrejenega dolga so v tem, da so bila vrednotenja premoženje bank oziroma zastavljenega premoženja za kredite bistveno prenizka in posledično je bila bančna luknja prenapihnjena in izbris nepotreben. V zgodbo se je vključil tudi predsednik ECB in zgodba bo več kot očitno dobila mednarodne razsežnosti…