Vprašanj o tem, kaj je vodozbirno območje in kako vpliva na življenje občanov, ki nam jih je zastavil Brane Murko, kar ni zmanjkalo. To pa zato, je pojasnil bralec iz Rove, ker ni nikjer zapisano, kaj lahko krajani na tem območju sploh počnejo. Tudi v zakonodaji je našel le splošne navedbe, da se tako zbirajo padavinske vode; s kakšnim namenom in kaj se z zbrano vodo dogaja, pa jim nihče ne pove. Odgovorov na zastavljena vprašanja ni dobil ne na zborih krajanov ne ob sprejemanju okoljskih načrtov, pravi in dodaja, da so nevedni tudi sosedje.
»Pri nas se vsa voda zbira v Rovščici in konča v Kamniški Bistrici,« razmišlja in oceni, da po tej logiki ni kraja, kjer se nekje ne bi zbirale padavinske vode. Čemu torej njihove table, kakršnih ni opazil še nikjer drugod?
Na ministrstvu za okolje in prostor so pojasnili, da je vodozbirno območje opredeljeno kot območje, s katerega se vode stekajo proti zajetju, ki je varovano z vodovarstvenim območjem na državni ravni in varstvenim pasom na občinski ravni. »Na območju vasi Rova so varstveni pasovi določeni z občinskim odlokom o varstvenih pasovih vodnega vira Kolovec-Dolomit in ukrepih za zavarovanje voda iz leta 1998. Po določilih odloka morajo biti vsaj na ožjem varstvenem pasu označene z ustreznimi opozorilnimi tablami tudi vse prometne površine. Natančnejši opis vseh prepovedi in omejitev po posameznih vodovarstvenih pasovih pa je zajet v določilih od 7. do 11. člena omenjenega odloka.«
Najožji pas urejen kot park
Da jih preseneča, da se bralec z vprašanji še ni obrnil nanje, so odgovorili upravljalci tamkajšnjih vodnih virov iz Javnega podjetja Prodnik, v nadaljevanju pa so podrobno navedli kar vsa že omenjena določila odloka, ki omejujejo življenje v posameznih vodovarstvenih pasovih.
V najožjem varstvenem pasu, ki mora biti ograjen in opremljen z opozorilnimi tablami, so posegi v prostor, ki je urejen kot park, seveda prepovedani, tudi uporaba gnojil, dostop pa omejen. V ožjem varstvenem pasu s strogim režimom zavarovanja so prepovedani gradnja, izvajanje različnih dejavnosti in uporaba gnojil. Vendar pa je v tem pasu kup izjem, ki jih odlok podrobno navaja. Sicer pa je v tem pasu obvezno vse odpadne vode odvajati v javno vodotesno kanalizacijo, vključno z vodami iz utrjenih prometnih in manipulacijskih površin; obvezno je opremiti ceste tako, da v primeru nesreč morebitne razlite tekočine ne morejo pronicati v podtalje, ceste pa je treba opremiti z opozorilnimi tablami.
V širšem varstvenem pasu s sanitarnim režimom zavarovanja je prepovedano graditi nove, nečiste proizvodne, obrtne in servisne objekte, skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki so večja od 50 kubičnih metrov, komunalne čistilne naprave, objekte, ki vplivajo na izdatnost vodnih virov, odlagališča in pretovorne postaje komunalnih in drugih odpadkov in začasna skladišča posebnih ali nevarnih odpadkov, stanovanjske objekte brez vodotesne kanalizacije in nova pokopališča. Podobno dolg je tudi seznam, kaj vse je v njem prepovedano izvajati, ter poglavji, kaj je dovoljeno graditi in izvajati in kaj je obvezno. Odlok podrobno opisuje tudi dovoljeno in nedovoljeno početje v vplivnem varstvenem pasu.
Obeta se nova ureditev
Na Prodniku so povedali, da se krajanom že v enem letu obetajo spremembe, saj pripravljajo uredbo, ki bo uredila varovanje vodnih virov na Kolovcu na državni ravni. V proces sprejemanja uredbe pa bo vključena tudi zainteresirana javnost. Na Prodniku predvidevajo, da bodo z novo uredbo po vsej verjetnosti sedanje označbe odstranjene. Dodali so še, da sami tudi na tem območju redno izvajajo monitoring kakovosti pitne vode, rezultate in poročila pa objavljajo na spletu in v lokalnih glasilih.
Z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so v odgovor na konkretno zastavljena vprašanja poslali seznam splošnih, časovnih in količinskih omejitev gnojenja iz uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov in še pestrejši seznam izjem ter dodali, da je njihov inšpektorat lani opravil 1179 pregledov in ugotovil 169 nepravilnosti, izdal 119 ureditvenih odločb in izrekel skupno za 11.000 evrov glob. Fitosanitarna inšpekcija je lani opravila 922 pregledov in ugotovila 124 nepravilnosti.
