Država ponuja občinam 30 milijonov evrov za nova najemna stanovanja

Pogoji so dobri

Do državnega denarja bodo prišli prosilci z dodelanimi investicijskimi načrti ali celo že dokončanimi projekti, ki bodo obenem z občinskim stanovanjskim programom, listo kandidatov ali kakšnim drugim dokumentom skladu dokazali, da v občini res potrebujejo dodatna najemna stanovanja. Uspešnim kandidatom bo na voljo 10 milijonov evrov v obliki posojil, 20 milijonov evrov pa želi sklad vložiti kot sovlagatelj. Toda te številke lahko njegov nadzorni svet po potrebi in v okviru finančnih zmožnosti v naslednjih letih še spreminja.

Razpisna ponudba sklada je očitno zanimiva, saj jo želita izkoristiti tako ljubljanski kot mariborski javni stanovanjski sklad, preučuje pa jo tudi kranjska občina. Da bi v gorenjski prestolnici vsekakor potrebovali dodatna stanovanja, priča njihov letošnji razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, na katerega se je prijavilo kar 220 občanov. Vseh neprofitnih stanovanj v lasti občine je medtem zgolj 379 (in še 65 tržnih).

Medobčinski stanovanjski sklad Maribor ima v lasti in upravljanju približno 2100 neprofitnih in 110 tržnih stanovanj ter še 55 začasnih bivalnih enot in 35 službenih stanovanj, toda tudi povpraševanje je pri njih neprimerno večje. Na zadnji javni razpis za dodelitev 50 neprofitnih stanovanj v najem je prispelo skupno 784 vlog. Na skladu ocenjujejo, da bi v naslednjih štirih letih potrebovali okoli 400 dodatnih neprofitnih stanovanj, od tega 350 v mariborski in preostalih 50 v okoliških občinah.

S pomočjo ponujenega državnega denarja bodo skušali priti do približno 60 novih stanovanj, zato so se že lotili priprav in pridobivanja potrebne prostorske dokumentacije, iz katere bodo natančneje razvidne možnosti gradnje, število predvidenih stanovanj in stroški investicije. Graditi želijo začeti prihodnje leto.

Z večjim zadolževanjem do več neprofitnih stanovanj

Tudi v stanovanjskem skladu ljubljanske občine si nameravajo pri pridobivanju približno tisoč novih stanovanjskih enot v naslednjih petih letih pomagati z razpisom republiškega sklada. Ta je zanje privlačen tako zaradi ugodnih obrestnih mer ponujenih posojil kot zaradi primernih nakupnih cen stanovanj in vrednosti gradbenih, obrtnih in inštalacijskih del, s katerimi republiški sklad pogojuje svoje sodelovanje pri investicijah. Primerni stroški takšnih del pri novogradnjah tako znašajo do 890 evrov na kvadratni meter stanovanjske površine, pri rekonstrukcijah objektov do 790 evrov, za parkirni prostor pa največ 7000 evrov. Ob že omenjenih cenah stanovanj v mestnih občinah republiški sklad za kvadratni meter stanovanja v okolici Ljubljane oziroma v osrednjeslovenski regiji ne želi odšteti več kot 1200 evrov, v obalnih občinah Izoli, Ankaranu in Piranu tako kot v Kopru ne več kot 1350 evrov, v drugih občinah pa ne več kot 1100 evrov. Nakup parkirnega prostora lahko stane največ 8500 evrov.

Koliko dodatnih najemnih stanovanj ob obstoječih 4208 stanovanjskih enotah v njihovem upravljanju bodo skušali pridobiti s pomočjo republiškega brata, na ljubljanskem stanovanjskem skladu še ne vedo. To bo odvisno predvsem od pripravljenosti državnih institucij, da s spremembo zakona o javnih skladih omogočijo večje zadolževanje od trenutno dovoljene meje 10 odstotkov vrednosti namenskega premoženja oziroma kapitala sklada. Na skladu so se zavzeli za dvig meje za zadolžitev na vsaj 50 odstotkov premoženja. »To bi nam omogočilo nakup oziroma gradnjo 1500 dodatnih neprofitnih stanovanj in s tem rešitev približno polovice vseh potreb po stanovanjih, ki vključujejo tudi mlade družine,« so opozorili. Zdaj zaradi pomanjkanja lastnih sredstev ne morejo kandidirati niti na razpisu republiškega sklada.

Cilj države pa je do leta 2018 zagotoviti dodatnih 4500 oziroma do leta 2022 dodatnih 8000 stanovanj glede na že obstoječih 20.500 javnih najemnih stanovanj v državi.