Portorož je ponovno gostil mediteranski festival Melodije morja in sonca, ki je vsaj po bežnem pogledu na razprodani Avditorij pritegnil pozornost že lepo porjavelega občinstva. Da so predvsem domači gosti željni tovrstnih festivalov, nam je potrdila tudi štiričlanska družina iz okolice Celja, ki je zaradi najmlajšega člana imela nekaj težav le zaradi pozne večerne ure. Nobenih težav pa niso imeli z izborom zmagovalne skladbe.
Letos se je za naklonjenost občinstva, strokovne komisije in predstavnikov radijskih postaj potegovalo 14 glasbenikov. Ob koncu izbora, ki sta ga povezovala že dobro vpeljana in portoroškega odra vajena Lorella Flego in Mario Galunič, se je zmage veselila Alya s skladbo Srce za srce (Ti) in svoji 15 letni glasbeni karieri končno dodala še zmagovalno festivalsko trofejo.
Zmagovita vrnitev Mance Špik
Kar nekaj glasbeno podkovanih obrazov je po izboru namignilo, da je bila zmaga Alye pričakovana. Navsezadnje se je pod avtorstvo skladbe podpisal »ljubljenec« nacionalne televizije Raay, ki je na portoroškem odru imel kar dva aduta, praktično na vseh festivalskih izborih pa ima za sabo tudi močno razvito »televoting mrežo«. Poleg zmagovalne Srce za srce se je kot avtor podpisal še pod skladbo Pesem, ki jo je v družbi Kvatropircev zapela Manca Špik, občinstvo v amfiteatru in prek telefonskega glasovanja pa ji je namenilo največ glasov. Za Manco je ravno sobotni portoroški festival pomenil vrnitev na oder po rojstvu hčerke, ki ji, kot pravi, daje popolnoma nov smisel za življenje, hkrati pa ji na odru še dodatno dviguje samozavest.
Tudi glasovanje strokovne komisije je bilo presenečenje; kar štiri nagrade je komisija, ki ji je predsedovala Darja Švajger, svoj mnenje pa so dodali še Zvone Petek, Dajana Makovec, Lean Klemenc in Alesh Maatko, namenila 23-letnemu Celjanu Klemnu Orterju s skladbo Zaprta v grad. Tako je poleg nagrade za glasbo, izvedbo in priredbo (delo Sama Jezovška) za skladbo Zaprta v grad prejel še nagrado strokovne žirije za obetavnega izvajalca oziroma nagrado Danila Kocjančiča. Pevka Polona Furlan, ki je s pomočjo skladatelja Danila Kocjančiča najprej kot pevka skupine Nova pot, kasneje pa samostojno že dosegala najvišja mesta na festivalih MMS, Slovenska popevka, Hit festival in EMA, je tokrat s pesmijo Voda žirijo prepričala z najboljšim besedilom.
Občinstvo portoroškega Avditorija je bilo navdušeno nad gostiteljema Lorello Flego, ki je festival sprva vodila v paru z Mišem Zaletelom, kasneje pa sta z Mariem Galuničem postala skorajda zaščitna znamka. Letos sta prireditev skupaj vodila že osmič, za popestritev pa je poskrbela igralka Maja Blagovič. Pod scenarij za njene vložke se je podpisal Izolan Drago Mislej Mef, ki se je poleg Danila Kocijančiča (6 zmagovalnih skladb) tudi sam v preteklosti podpisal pod skladbe, ki so MMS najbolj zaznamovale. Tako kot pred 25 leti zmagovalna skladba Moj mornarček Helene Blagne, ki je tokrat festival spremljala v publiki. Nekaj vrst za njo je festivalskim skladbam prisluhnil tudi Tulio Furlanič, ki je MMS pet let za Blagnetovo zaznamoval s skladbo Anita ni nikoli (s skupino Halo).
Oseka morskih melodij
In če je bilo nezahtevno občinstvo zadovoljno z videnim in slišanim, so ob odru obujali spomine na drugo polovico 70. let, ko je predvsem na račun že precej upehane Slovenske popevke nastajal nov festival – Melodije morja in sonca. Njegov idejni oče je bil neutrudni Štajerec Berti Rodošek (ki je bil v letih pred tem tudi gonilna sila mariborskega narečnega festivala Vesela jesen). Prvi festival je 22. julija 1978 (na istem prizorišču še 1980 in 1998) gostil Tartinijev trg v Piranu, v letih 1993–1995 je bil festival na Titovem trgu v Kopru, vsa preostala leta pa v Avditoriju Portorož.
Najhujša kriza je doletela MMS v prvem desetletju novega tisočletja. Najprej je od RTV Slovenija medijsko pokroviteljstvo prevzel mariborski Net TV, Stojanu Auerju pa je uspelo primorsko šagro spremenili v štajersko čago ter hkrati pokazati, v kako neslutene globine lahko pade slovenska zabavna glasba. Začeli so z zmago Brizgalne brizge skupine Atomik Harmonik, da je vedno mogoče pasti še niže, pa sta dokazali zmagi Domna Kumra, zlasti njegova druga z Banano. Festivala nato leta 2008 sploh ni bilo, leto pozneje pa je vajeti v roke ponovno prevzela RTVS. Na bolje se je obrnilo, ko je leta 2013 umetniško vodstvo prevzel Slavko Ivančić, ki je obnovil zaupanje glasbenikov in festivalu vrnil glasbeno kredibilnost. Žal pa ni več toliko tistih morsko-sončnih veselih pesmic, ki bi nas hladile celo poletje. Tudi letos je bilo na seznamu nastopajočih nekaj znanih imen – poleg zmagovalke Alye še Polona Furlan, Manca Špik, odlična Nuška Drašček in Steffy z Gregorjem Ravnikarjem, brez »idrijske spremljave« tudi kingstonovec Dare Kaurič, po dolgi odsotnosti s scene še Majda Arh. A le nekaj skladb je bilo dejansko morsko obarvanih. A kot pravi absolutni zmagovalec strokovne žirije Klemen Orter, so pomembne prezenca in moč skladbe ter njena interpretacija. »Kamera mora dobiti močne poglede, ki si jih zasluži vsak gledalec,« je še povedal močno naličeni glasbenik.
Poklonili so se velikemu besedilopiscu
Letošnji spremljevalni program je bil posvečen nedavno umrlemu Dušanu Velkaverhu, legendarnemu besedilopiscu, ki je pomembno zaznamoval zlato dobo slovenskega glasbenega ustvarjanja, s svojimi zimzelenimi besedili pesmi pa pustil trajno sled v slovenski popevki. Na prvih Melodijah morja in sonca je prejel nagrado za najboljše besedilo Morske deklice, ki so jo izvajali Pepel in kri leta 1978. Podpisal se je pod več kot 600 uspešnic, lanski zmagovalec festivala Easy pa je na odru avditorija zapel eno izmed najbolj zimzelenih – Dan neskončnih sanj. Za njim je na oder v sklopu spremljevalnega programa stopila domačinka Anika Horvat in zapela skladbo Mlade oči, nato pa z besedami, da je tista mladost, ki prihaja iz srca, največja, napovedala Tonjo Senčar s skladbo Ti si rekla sonce. Tomažu Velkaverhu so se poklonili tudi Tomaž Hribar, Lea Sirk in Slavko Ivančić.
