»Gore so nepredvidljive. Vreme se lahko hitro spreminja in prinese nevihto. Ne vemo, kaj vse se lahko nenadoma zgodi. Vsekakor pa si želimo pobega v varno zatočišče,« nevarne in hitro spreminjajoče se vremenske razmere v gorah opisuje direktorica Gornjesavskega muzeja Irena Lačen Benedečič. Takšno varno zatočišče oziroma prav tisto, ki je pod imenom Bivak II planincem in alpinistom dobro služilo vse do lanskega leta na dobrih dveh tisočakih nadmorske višine, je zdaj mogoče obiskati v dolini – pred Slovenskim planinskim muzejem v Mojstrani. Po sobotnem odprtju od danes dalje obiskovalci lahko vanj vstopijo, si ogledajo njegovo notranjost, prisluhnejo zvočnemu pogovoru dveh alpinistov, ki se spominjata, kako sta bivak pomagala postavljati... Skozi virtualna očala pa lahko občudujejo veličasten razgled na okolico z mesta, na katerem je Bivak II stal osemdeset let.
Po izkušnjo kar v dolino
Pobeg v bivak, kakršnega se v hribih razveselijo alpinisti ob gorskih nevihtah, pa lahko obiskovalci doživijo tudi v doživljajskem prostoru, ki so ga v Mojstrani uredili pod bivakom. V štirih sobah skupine od dveh do štirih obiskovalcev rešujejo naloge, za katere se zavežejo, da o njih javno ne bodo govorile, da ne bi pokvarile veselja drugim obiskovalcem. Iz ene sobe v drugo jih pripelje uspešno opravljena naloga, pojasnjuje koordinator turistične ponudbe Matjaž Podlipnik. Navodila za naloge so prevedena tudi v angleščino. Vrata naslednje sobe pa se po določenem času odprejo samodejno, če katera od skupin naloge nikakor ne more rešiti, izhod v sili pa je prav tako zagotovljen. Posamezna dogodivščina traja okoli pol ure in za eno skupino stane 25 evrov, medtem ko si je bivak mogoče ogledati in ga doživeti s pomočjo virtualne resničnosti za dva evra vstopnine.
Kar osem desetletij je bivak ponujal zavetje planincem, preden so ga lani s helikopterjem, ker ga je dodobra načel zob časa, prepeljali v dolino. Kot pojasnjuje podpredsednik planinskega društva Jesenice Janko Rabič, ga je društvo poklonilo muzeju, kjer so ga restavrirali, opremili in obiskovalcem postavili na ogled. »Ko sem mali bivak prvič videl na prostem, si nisem znal predstavljati, kakšna atrakcija bi to lahko bila,« priznava Rabič, ki je nad njegovo novo funkcijo navdušen.
Kaj narediti z njim, so tuhtali v Gornjesavskem muzeju. Postavili so ga na skalnjak pred muzejem, prav takega, kot je bil visoko v gorah. Kustosinji Elizabeta Gradnik in Natalija Štular sta staknili glavi in direktorici predlagali povsem novo vsebino po zgledu tako imenovanih sob za pobeg. Povezali so se z družbo Enigmarium, ki je izdelala sobe za pobeg v številnih mestih, za inovativnost pa je bila tudi nagrajeno.
Ljudje želijo biti James Bond
Kreativna direktorica Enigmariuma Nataša Potočnik pravi: »Prostor doživetij, imenovan Pobeg v bivak, je nekaj edinstvenega, saj ne gre za klasično sobo s pobegom. Pot, ki vodi v bivak, je povezana s planinskimi veščinami, ki nam pridejo prav, kadar smo v hribih.« Ljudem ni več dovolj, da stvari zgolj opazujejo. »Ni več dovolj, da gremo v kino in si ogledamo Jamesa Bonda. Ljudje želijo biti James Bond.«
Seveda pa je usodo bivaka narekoval tudi denar. V muzeju ga za svoje načrte niso imeli dovolj. Ministrstvo je po besedah direktorice prispevalo dobrih 12.000 evrov, pet tisoč evrov so imeli lastnih sredstev, kar s 17 tisočaki pa jim je na pomoč priskočila občina Kranjska Gora. »To je povsem nova zgodba v muzealskem turizmu,« je dejal župan Janez Hrovat, ki je pri njenem nastajanju aktivno sodeloval. Podobno je tudi leta 1936 pomoč občine za postavitev bivaka po vsej verjetnosti zagotovil tedanji župan Andrej Čufer, je poudarila direktorica muzeja. Župan pa je dodal, da so tudi tokrat k uresničitvi projekta izdatno pomagali domačini.
