Državni svet si želi večjo vlogo v zakonodajnem postopku

Prihranili bi čas

»V veliki večini primerov odložilnih vetov državnega sveta se izkaže, da je sporen le del oziroma člen zakona, vendar državni svet nima druge možnosti, kot da ga zavrne v celoti. Poleg tega so znani tudi primeri, ko pristojni ministri na seji državnega sveta, na kateri je obravnavan predlog za veto, obljubijo, da bodo takoj po sprejemu zakona s slabo rešitvijo v zakonodajni postopek vložili novelo zakona in z njo popravili slabo rešitev. Ker je pri tem izgubljenih več mesecev zaradi novega zakonodajnega postopka, je državni svet predlagal spremembo postopka ponovnega odločanja, ki bi omogočal spremembo zakonodaje že v postopku ponovnega odločanja v državnem zboru,« je pojasnil Robert Celestina, tiskovni predstavnik državnega sveta. Prepričan je, da bi s tem prihranili čas in razbremenili zakonodajni postopek. Za takšno spremembo poslovnika državni svet potrebuje soglasje dveh tretjin poslank in poslancev.

Kaj zaposluje državne svetnike?

Državni svet se je letos ukvarjal s različnimi temami od kulture do organiziranega kriminala: med drugim z žičnimi ograjami, Lipico, slovenskimi gozdovi, zakonom o varstvu okolja, zakonom o partnerski zvezi, drugim tirom... Predvidoma jeseni naj bi bila v ustavo vpisana pravica do vode, kar so pred leti prvi predlagali prav državni svetniki. Glavno »orožje« državnega sveta je možnost sprejema odložilnega veta na zakone. Ta naj bi državni zbor prisilil v nov tehten razmislek o zakonih, a v praksi največkrat prinese le dodatno glasovanje, kjer poslanci zakone znova potrdijo. V zadnjih štirih letih je tako državni svet sprejel 17 odložilnih vetov, uspel pa le pri enem. Skupaj je v vseh letih delovanja podal 133 odložilnih vetov, uspešen je bil z dvajsetimi. Od 46 zakonodajnih pobud jih je zaživelo manj kot deset. Od dveh predlaganih zakonodajnih referendumov je bil uspešen eden. V zadnjem obdobju število podanih vetov, zahtev in pobud ter njihova uspešnost v primerjavi s prejšnjimi mandati pada.

V državnem svetu se ne strinjajo, da bi to kazalo na njihovo nemoč. »To ni posledica nemoči državnega sveta, pač pa njegove večje uspešnosti z mnenji, ki jih posreduje odborom v državnem zboru. Za razliko od prejšnjih obdobij, ko je bil morda fokus bolj na vetu, zdaj državni svet zelo veliko pozornosti namenja delovanju prek mnenj,« so pojasnili v državnem svetu in dodali, da jih vlada in koalicijske stranke tudi pogosteje upoštevajo. Podatek o naraščanju podanih mnenj drži. Če jih je v prvih petih letih delovanja podal 37, jih je v zadnjem petem sklicu, ki se bo končal šele čez leto in pol, izdal že 160.

Državni svet bi bil lahko tudi bolj aktiven

Ali torej državni svet s svojimi aktivnostmi upravičuje svojo vlogo? »Podatki kažejo, da državni svet svojih pristojnosti ne izkorišča ravno pogosto, in vsekakor se lahko strinjam s tistimi, ki menijo, da bi lahko bil tudi bolj aktiven,« meni Miro Haček, profesor za področje politologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Poudaril pa je, da je državni svet našel svoj prostor ravno kot posrednik med civilno družbo in državo, saj je izjemno aktiven pri organizaciji raznih dogodkov in posvetov. »Z ukinitvijo državnega sveta bi v tem smislu vsekakor nastala izguba ne zgolj za civilno družbo kot tako, ampak tudi za celotno družbo, ki bi imela manj možnosti za prenos svojih idej, predlogov in kritik državi,« je dejal.

Tudi idej, kako državni svet reformirati, je bilo že veliko. Haček je zagovornik konservativnega pristopa. »Menim, da hitre rešitve niso dobre in da brez globokega razmisleka o celotnem slovenskem političnem sistemu tudi vloge državnega sveta ne gre kar 'ad hoc' spreminjati,« je pojasnil Haček.