Kako je mogoče, da so pred slabimi tremi leti revizijske hiše v okviru sanacije bank najprej ugotovile, da banke izkazujejo pozitiven kapital, kasneje pa je Banka Slovenije ugotovila, da je kapital bank negativen? Spomnimo, da je NLB 30. septembra leta 2013 izkazovala 835 milijonov evrov kapitala, revizijska hiša Deloitte pa je v kasnejšem vrednotenju ocenila negativno vrednost kapitala v višini 318 milijonov evrov, kar pomeni več kot milijardo evrov razlike. Milijardna sanacija NLB se je pred dnevi znašla tudi pod drobnogledom kriminalistov, ki so obiskali Banko Slovenije, Deloitte, EY in NLB.
Mojca Majič, direktorica Agencije za javni nadzor nad revidiranjem, pravi, da metodologija revidiranja pri obremenitvenih testih bank ni bila znana. »Metodologija je bila namreč dogovorjena med Banko Slovenije, Evropsko centralno banko (ECB), finančnim ministrstvom in evropsko komisijo. Vendar to ni bila običajna revizija računovodskih izkazov, saj ni šlo za redno revizijo. Revizijo so opravljali svetovalci iz odvisnih družb revizijskih hiš, pri tem pa je šlo za skrbni pregled poslovanja bank,« poudarja Majičeva in dodaja, da posebna metodologija, ki je bila uporabljena pri obremenitvenih testih bank ni enaka reviziji gospodarskih družb oziroma reviziji računovodskih izkazov. Kaj so torej pregledovali pri reviziji bank, ni znano, saj je to, kot pravi Majičeva, odvisno od dogovora, zapisanega v pogodbi med naročnikom in izvajalcem.
Agencija ne more delati nadzora
Obremenitvenih testov bank niso delali niti po mednarodnih računovodskih standardih niti v skladu z revizijskimi standardi. Vendar pa, kot poudarja Majičeva, Banka Slovenije ves čas spremlja in nadzoruje poslovanje bank. Na vprašanje, ali dvomi, da je pri sanaciji bančnega sistema vse potekalo po pravilih, Majičeva odgovarja, da tega ne more komentirati. »Ne poznam metodologije revizije kapitalske ustreznosti bank. Delali so jo zunanji strokovnjaki s področja računovodstva, financ in ocenjevanja vrednosti. Sicer pa se ve, kakšna so strokovna pravila. Poudarjam še enkrat, to ni bila revizija, na podlagi katere bi presojali kakovost dela revizorjev,« pravi Majičeva. Pojasnjuje še, da agencija v takem primeru ne more delati nadzora. »Takrat, ko se je ugotavljal kapitalski primanjkljaj bank, se je revidiralo stanje na dan konec septembra 2013. In ker ni šlo za revizijo računovodskih izkazov, agencija v takšnem primeru ne more opravljati nadzora.«
Ukrepi proti revizorjem v NLB za leto 2012
Agencija opravlja nadzor nad revizorji, ki opravljajo revizijo računovodskih izkazov poslovanja ob koncu leta. »Agencija je opravila nadzor tudi nad bankami, in sicer za leto 2013, vendar takrat nismo ugotovili takšnih nepravilnosti, da bi ukrepali,« pravi. Pa vendar je agencija zoper revizorje posameznih bank že ukrepala. »Tako smo v primeru NLB za leto 2012 ukrepali zoper pooblaščenega revizorja in revizijsko družbo,« je pojasnila Majičeva. Kakšni so bili ukrepi in za kaj konkretno je šlo, nam ni uspelo izvedeti.
Iz javno objavljenega letnega poročila poslovanja NLB za leto 2012 pa je razvidno, da je revizijo poslovanja banke opravljala revizorska hiša PWC Ljubljana. V omenjenem letnem poročilu NLB piše, da nadzorniki banke k poročilu revizorske hiše PWC Ljubljana niso imeli pripomb in so ga soglasno potrdili. Pod letnim poročilom NLB za leto 2012 sta podpisana takratni prvi nadzornik banke Klemen Vidic in takratni predsednik uprave Janko Medja. Poleg tega je agencija že ukrepala tudi proti revizorjema Factor banke in Probanke.
