Blaž Brodnjak, novi predsednik uprave Nove Ljubljanske banke (NLB), ima finance v krvi. Četudi je sin znanega menedžerja Stanislava Brodnjaka, dolgoletnega člana uprave Mercatorja v času, ko ga je vodil Zoran Janković, zanj ne moremo reči, da je z dobrimi zvezami preskakoval karierne stopničke.
Izjemno načelen možakar s srcem v bančništvu skoraj vso kariero je vodenje NLB prevzel v izjemno zahtevnih časih. Pred banko je namreč privatizacija, ki mora biti končana do konca prihodnjega leta. Toda časi za prodajo bank niso primerni. Vrednosti delnic številnih bank so letos v prostem padu. Kljub posredovanjem imajo številne v portfelju še vedno visok delež slabih posojil, zaradi nizkih obrestnih mer je njihova dobičkonosnost na udaru, velikih poslov pa ni v izobilju. Negotovost na finančnih trgih sproža tudi predvideni odhod Britancev iz EU. Povrhu vsega načrtovani model privatizacije z izdajo novih delnic in njihovo razpršeno prodajo po več ocenah iz finančnih krogov ni ravno posrečen. Še zlasti če upoštevamo, da bo država v NLB ohranila 25 odstotkov plus eno delnico, nobeden od vlagateljev pa ne bo smel postati večji lastnik od države.
Spodletela pustolovščina v zavarovalništvu
Po končani ekonomski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1997 diplomiral pri nekdanjem predsedniku uprave NLB Drašku Veselinoviču s temo financiranje razvoja podjetja prek neposrednih finančnih oblik, se je Brodnjak leta 1998 najprej zaposlil v Publikumu. V tej borznoposredniški družbi je ostal do konca leta 1999. V istem letu je z odliko končal študij MBA na IEDC – Poslovni šoli Bled.
Z začetkom novega tisočletja se je podal v bančne vode, v katerih je z izjemo kratke, ne ravno posrečene pustolovščine v zavarovalništvu ostal do današnjih dni. Najprej se je zaposlil v Bank Austria Creditanstalt (BA-CA), ki je leta 2005 postala del italijanske bančne skupine UniCredit. V BA-CA je vodil oddelek poslovanja s srednje velikimi podjetji. V Raiffeisen Bank je leta 2003 stopil stopnico višje. Prevzel je vodenje poslovanja z vsemi podjetji. Dve leti kasneje je bil imenovan v upravo slovenske izpostave avstrijske banke Bawag, v kateri je ostal štiri leta.
V tistem času je Bawag Istrabenzu odobril 80 milijonov evrov slabo zavarovanih posojil, kar so Brodnjaku kasneje večkrat očitali. Roko na srce, pri odobravanju posojil so bili takrat drugačni, evforični časi. Istrabenz so številne banke na veliko kreditirale, tiste zadnje posojilodajalke pa so ostale brez ustreznih zavarovanj. Spomladi 2009 so v Bawagu, ko je bil Brodnjak še del njegove vodstvene posadke, javnost šokirali z zahtevo za stečaj Istrabenza. Takrat se je omenjal kot možni državni sekretar, pristojen za finance, v uradu predsednika vlade Boruta Pahorja, vendar je še nekaj mesecev, do avgusta 2009, deloval v Bawagu.
Od tam je odšel v Zavarovalnico Triglav. Predviden je bil za člana uprave, odgovornega za finance, vendar nujno potrebne licence Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) ni dobil. K temu naj bi veliko pripomoglo poročilo Banke Slovenije, na katero se v AZN ob podeljevanju licenc pogosto obrnejo. V njem naj bi mu očitali preveč tvegano poslovanje v Bawagu. V primerjavi z drugimi zavarovalnicami ima pri podeljevanju zavarovalniških licenc za člane uprave v Zavarovalnici Triglav AZN bistveno ostrejše zahteve. Če bi ga AZN ocenila kot neprimernega kandidata, ga na zaslišanje sploh ne bi povabila. Toda na zaslišanju Brodnjak senata AZN očitno ni prepričal, pri čemer se omenja, da naj ne bi imel dovolj močnih političnih botrov.
V upravo NLB ga je povabil nekdanji sodelavec
Do konca leta 2010 je Brodnjak ostal zaposlen v Zavarovalnici Triglav kot svetovalec uprave. Imenovan je bil tudi v nadzorni svet Abanke, v katerem je Triglav v tistem času obvladoval približno četrtinski lastniški delež. Ob svojem odstopu iz nadzornega sveta Abanke je za časnik Finance novembra 2010 izjavil: »V tej državi se ne želim več javno izpostavljati.« Iz tega lahko sklepamo, da se je Brodnjaku, prej vajenemu delati v treh avstrijskih bankah, kjer štejejo le rezultati, ne pa poznanstva, slovensko poslovno okolje priskutilo. Odšel je v Celovec, v Skupino Hypo, ki so jo takrat pretresale številne afere, s katerimi bodo imela sodišča še dolgo obilo dela. V Hypo Alpe-Adria-Bank Internacional je vodil divizijo za poslovanje z gospodarskimi družbami in javnim sektorjem. Toda ne dolgo.
Že konec leta 2012, ko je bila slovenska bančna scena v razsulu, ga je Janko Medja, s katerim je ob začetkih svoje bančne kariere služboval v BA-CA, povabil v upravo NLB. Takrat mu je Banka Slovenije pod vodstvom guvernerja Marka Kranjca podelila potrebno licenco za člana uprave banke. Pri tem se zastavlja vprašanje, kako je lahko Banka Slovenije, prav tako pod Kranjčevim vodstvom, Brodnjaka v preteklosti očrnila pred AZN, ko bi moral postati član uprave Triglava.
V upravi NLB je bil Brodnjak odgovoren za poslovanje velikih podjetij. Ko je Medja na začetku letošnjega leta odstopil s čela NLB, je prevzel vodenje največje slovenske banke. Sprva so ga omenjali kot začasno rešitev. A ker je banko v zadnjih mesecih odlično vodil, so Brodnjaka nadzorniki pod vodstvom Primoža Karpeta, prav tako dobro podkovanega v financah, soglasno imenovali za predsednika uprave. V petletnem obdobju so načrti NLB smeli: postati ena najuspešnejših bančnih skupin v tem delu Evrope.
Poročen z modno oblikovalko
Za Brodnjaka bi lahko rekli, da je »poročen« z bankami. Njegova žena je znana modna oblikovalka Barbara Plavec Brodnjak, s katero imata tri otroke, dve hčeri in sina. Plavec-Brodnjakova je v preteklosti šivala oblačila za slovensko glasbeno estrado in lepotice, ki so se potegovale za razne lovorike misic, danes pa je stilistka na Planet TV.
Poleg imenovanja na čelo NLB je bil pred kratkim imenovan za člana nadzornega sveta Združenja bank Slovenije, pri Združenju nadzornikov Slovenije pa je predavatelj. Dejaven je v Namiznoteniški zvezi Slovenije, kjer je član izvršnega odbora. Ne naključno. V rosnih letih je namreč kot član namiznoteniškega kluba Petovia s Ptuja veljal za enega najobetavnejših igralcev v slovenskem prostoru. Za svoja leta je bil zelo razvit, kar mu je omogočalo močne udarce, hkrati pa je gojil izjemno napadalno igro. Veliko je zmagoval v pionirski in kadetski konkurenci, z namiznim tenisom pa se je aktivno ukvarjal do članskih vrst.
Ker prihaja iz vinorodnih okolišev, ima dober nos za vina in njihovo poznavanje. S Ptujem, svojim rojstnim krajem, je po odhodu v prestolnico ohranil trdne vezi. Zelo družaben bankir veliko pozornosti namenja tradiciji. Zato ni presenetljivo, da je zaverovan, ponosen kurent. V to značilno ptujsko masko se Brodnjak, človek akcije, rad obleče še danes.
