Guverner Banke Slovenije (BS) Boštjan Jazbec je v prvem odzivu na hišne preiskave, ki so potekale pri njih, na NLB ter v revizijskih hišah Ernst& Young in Deloitte, dejal, da je očitno nekaterim uspelo, da zdaj celo pristojne ustanove menijo, da »je bilo s slovenskimi bankami leta 2013 vse v redu in da je bančna luknja zgolj plod domišljije BS in mednarodnih institucij«.
Kot smo poročali, je zaseg Jazbečevega računalnika razburil tudi prvega moža Evropske centralne banke Maria Draghija, ki je poslal protestno pismo specializiranemu državnemu tožilstvu, predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja pa pozval k ukrepanju.
Ali bo evropska komisija Slovenijo res pravno preganjala ali kakor koli ukrepala, še ni povsem jasno. Od tam so nam namreč odgovorili, da zapleta med slovenskimi organi, Banko Slovenije in Evropsko centralno banko za zdaj ne komentirajo, a da podrobno spremljajo dogajanje in razvoj kriminalistične preiskave. S konkretnejšim odzivom bodo počakali, so dodali, dokler ne bo znan izid preiskave.
Zasegli podatke, ki niso del preiskave
Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so pod drobnogled vzeli izbris podrejenih obveznic NLB izpred treh let, s čimer naj bi naša največja banka pridobila za 257 milijonov evrov protipravne premoženjske koristi, včeraj pa je prvega moža BS zaslišala tudi preiskovalna komisija državnega zbora, ki preiskuje zlorabe v bančnem sistemu.
Jazbec je pred komisijo nastopil ostro: »Po preiskavah se mi zdi, da je tarča Banka Slovenije in ne banke, v katerih je nastala izguba. Verjetno bom kot guverner predlagal, da nehamo sodelovati s policijo, ker se očitno ne razumemo.« Pa ne zaradi strahu, je dejal Jazbec, temveč ker lahko na vsako obtožbo odgovorijo s podatki in dejstvi. Odzval se je tudi na navedbe policije in državnega specializiranega tožilstva, kjer so dejali, da hišnih preiskav ne bi bilo, če bi BS policiji izročila zahtevano dokumentacijo. »Če niso vedeli, kaj bi zahtevali od nas, je to njihov problem,« je bil kritičen.
Guverner je na zaslišanju v zvezi s preiskavami poudaril tudi, da so »preiskovalci zasegli opremo in podatke zaupne narave, ki se ne nanašajo na predmet preiskave«, in dodal, da so odnesli tudi zapisnike sej sveta Banke Slovenije, za kar po njegovem niso imeli pravne podlage. »Ne morem se znebiti občutka, da nekdo v državi ne verjame, da so bili skrbni pregledi bank in stresni testi leta 2013 opravljeni v skladu s pravili in zahtevami ter da Banka Slovenije skriva dokumente, ki bi dokazovali, da je želela prikazati potrebe po večji dokapitalizaciji, kot so si jo nekateri predstavljali.«
»Če bank ne bi reševali, jih ne bi bilo več«
Na Draghijev »protest« se je odzval tudi predsednik vlade Miro Cerar, ki, kot pravi, prvega moža ECB do neke mere razume. »Če pride do preiskave v Banki Slovenije kot zelo pomembni in neodvisni ustanovi, to sproža vprašanja in povzroča skrb na evropski ravni,« je ocenil premier, ki zaupa pristojnim organom, da so delovali v skladu z zakonom. Sicer pa Cerar glede pravnih vprašanj, ki jih odpira preiskava v BS, ne zna oceniti, ali so vsi vpleteni spoštovali vse pravne elemente. Dejal je, da je zanj bistveno, da so slovenski organi spoštovali zakon in svoje pristojnosti. Za mnenje o problematiki smo povprašali tudi predsednika Slovenije Boruta Pahorja, a so nam iz njegovega kabineta odgovorili, da postopkov, ki še potekajo, ne komentirajo.
Jazbec je pred preiskovalno komisijo v zvezi s sanacijo bančnega sistema med drugim še poudaril, da so imele banke konec leta 2013 v bilancah za 11 milijard evrov slabih posojil; večina je bila zavarovanih z nepremičninami oziroma delnicami podjetij, ki so bila že takrat v slabem finančnem položaju. Dokapitalizacija bank je bila po njegovem zato potrebna, saj je bila vrednost padca zavarovanj v bankah (pre)velika.
»Če ne bi reševali bank, danes ne bi imeli nobene več,« je prepričan guverner Banke Slovenije. Ob tem je poudaril: »Kar se je zgodilo leta 2013, je bilo ceneje kot katera koli druga možnost.« Jazbec upa, da bosta privatizacija in prodaja premoženja DUTB čim bolj učinkoviti in uspešni, da se bo povrnil vsaj del denarja, ki ga je država vložila v banke.
