Pravijo, da nesreča nikoli ne počiva. Zato tudi ni razloga, da bi počivala, ko se z avtomobilom podamo v tujino. Kar zdaj, poleti, počnemo bolj pogosto kot sicer. A enako počnejo tudi tujci, zato je seveda tudi možnost nesreče s tujim vozilom na naših cestah v tem letnem času večja kot običajno.

Smo pa na nesrečo, ko se zgodi, lahko pripravljeni. Prva koristna zadeva je zelena karta. To izda slovenska zavarovalnica zavarovalcu na podlagi pogodbe zavarovanja avtomobilske odgovornosti in jo Slovensko zavarovalno združenje (SZZ), čeprav v državah Evropske unije in nekaterih drugih (Norveška, Srbija, Švica...) že nekaj časa ni obvezna, priporoča ob vsakem potovanju v tujino, saj je zaradi poenotene oblike pomemben dokument, s katerim se udeleženci nesreč identificirajo.

Pomembno evropsko poročilo

Seveda pa je zelena karta le prvi korak pri lažjem posredovanju v primeru prometne nesreče v tujini. Še pred tem je bistveno, da ohranimo trezno glavo in si zapišemo vse bistvene podatke o tujem vozniku in vozilu zaradi poznejšega uveljavljanja povračila škode. »V primeru prometne nesreče z večjo škodo pa je vsekakor treba poklicati tudi policijo,« je povedala vodja Biroja zelene karte pri SZZ Tjaša Korbar in dodala priporočilo, da se na kraju lažje prometne nesreče izpolni evropsko poročilo o nesreči. Zavarovalnice po vsej Evropi izdajajo navedeni obrazec svojim zavarovancem ob sklenitvi zavarovanja avtomobilske odgovornosti in drugih avtomobilskih zavarovanj, zaradi poenotene vsebine in oštevilčenih rubrik pa je uporaben za različne vrste nesreč tudi v primerih, ko sta udeleženca iz različnih držav: posamezne rubrike si namreč lahko prevajata po svoji različici, obrazec pa ju usmerja, kaj morata zapisati. »Priporočljivo je tudi fotografirati kraj nesreče in položaj udeleženih vozil. Slovenski oškodovanec mora tudi vzeti kopijo zelene karte, predvsem v primerih, ko gre za vozilo, registrirano v državi, ki ni članica EU. Če oškodovanec ne more dobiti kopije zelene karte, naj podatke prepiše s karte oziroma jo fotografira,« je še dodala Korbarjeva.

Več vrst asistence

Seveda pa nesreča v tujini ne pomeni zgolj prometne nesreče, nesreča je tudi, če nam na primer avto odpove in zaradi kakšne okvare obstanemo ob cesti. Kakorkoli, v obeh primerih smo lahko na vse skupaj pripravljeni na podobna načina, ki nam omogočata, da bomo deležni pomoči. Eden je oblika dodatnega zavarovanja – zavarovanje avtomobilske asistence. »To zagotavlja pomoč in kritje stroškov v primeru, ko je vozilo nevozno zaradi okvare, poškodbe, uničenja ali izginotja, ko ima zavarovanec težave s ključi ali pa vozilo obstane, ker je zmanjkalo goriva. Ko je zavarovanec v težavah, mu bo zavarovalnica na podlagi telefonskega klica z opisom težave na center za pomoč zagotovila ustrezno tehnično, zdravstveno ali pravno pomoč – na primer organizacijo in kritje stroškov vleke, popravila vozila, nadomestnega vozila, vrnitve domov, prenočišča, dobave nadomestnih delov, ali pa v primeru telesnih poškodb organizacijo in kritje stroškov zdravniškega prevoza v bolnišnico ali njegovo vrnitev oziroma vrnitev drugih upravičencev domov,« je razložila Korbarjeva.

Druga možnost pa je, da se, če se še nismo, včlanimo v Avto-moto zvezo Slovenije. V tem primeru, ko se znajde v težavah, član pokliče klicni center AMZS in razloži problem, operater v klicnem centru pa se nato poveže s klicnim centrom partnerskega kluba države, kjer je član, in napoti delavca na mesto okvare ali nesreče. »Če je mogoče, okvaro odpravijo na mestu in lahko član nadaljuje pot, sicer pa ga z vozilom prepeljejo do delavnice. Če se kot optimalna rešitev izkaže prevoz v Slovenijo, AMZS organizira lastnega prevoznika iz Slovenije, ki vozilo pripelje v čim krajšem času. Za člana in sopotnike lahko AMZS prek tujega partnerskega kluba organizira prenočišče, prevoz s taksijem in vrnitev v Slovenijo. Za člane AMZS je pomoč v tujini brezplačna do višine kritja, ki je določena v članskih pogojih,« je razložila vodja področja članstva na AMZS Mateja Drobnič.

Nesreče s tujci tudi pri nas

Kot smo omenili že v uvodu, do nesreče s tujim vozilom v tem času kaj lahko pride tudi na naših cestah. Pri tem pa za slovenske voznike bistvenih razlik v primerjavi z nesrečo z domačim voznikom ni. »SZZ jamči za plačilo škod, ki jih v Sloveniji povzročijo vozniki vozil s tujo registrsko tablico. Slovenski oškodovanec ima v takšnem primeru enake pravice kot v primeru, ko bi mu škodo povzročil voznik s slovensko tablico,« nam je razložila Tjaša Korbar in dodala, da lahko oškodovanec, kadar ima podatek o tuji zavarovalnici, pri kateri je zavarovan tuji povzročitelj nesreče, takoj vloži odškodninski zahtevek pri pristojni slovenski zavarovalnici, ki je korespondent tuje, v primerih, ko nima podatkov o tuji odgovornostni zavarovalnici, pa bo zavarovalnica, na katero se je prvotno obrnil za pomoč pri uveljavljanju povračila škode, oškodovancu ocenila škodo na vozilu in ga s poizvedbo o zavarovanju tujega vozila napotila na SZZ. To bo zanj pridobilo podatke o zavarovanju in po prejemu informacij od pristojnega tujega biroja zelene karte pooblastilo za reševanje zahtevka eno od svojih članic. Sicer pa je tudi v tem primeru pomembno zapisati vse podatke, izpolniti evropsko poročilo...

Smo pa pred časom dobili vprašanje bralca, ki se mu je zgodilo, da se je vanj zaletelo (ali bolje rečeno, se ob njegovo vozilo bolj prislonilo) vozilo s tujimi tablicami, a je voznik odpeljal, kot da ni bilo nič. Ker jo je odnesel z lažjimi poškodbami in si ni zapomnil registrske številke storilca, ni ukrepal, ga je pa zanimalo, kolikokrat se takšni pobegi zgodijo in kako ukrepati. Vodja Sektorja prometne policije Ivan Kapun nam je povedal, da podatkov o pobegih tujcev s kraja nesreče nimajo, jih pa ni veliko. »Preverjanje podatkov o pobeglih voznikih je sicer odvisno od države, iz katere prihaja voznik. Običajno poteka preko tujih varnostnih, pravosodnih ali upravnih organov, na podlagi ugotovljenih podatkov pa se tujcu izreče globa,« je razložil Kapun in dodal, da so po navadi tujci, udeleženi v nesreči, v stiski in iščejo pri policistu pomoč, zato se vedejo korektno. Tjaša Korbar pa je dodala, da lahko v primeru, ko tuji voznik povzročitelj s kraja nesreče pobegne in ga policija ne izsledi, oškodovanec zahtevek naslovi na SZZ, ki s sredstvi škodnega sklada krije tovrstne škode: »Če je imel oškodovanec materialno škodo, njenega povračila ne more uveljavljati, če pa je dobil telesne poškodbe, mu škodni sklad škodo povrne.«