Naša bralka Polonca Zupančič pravi, da se hrupa, ki ga povzroča železniški promet, ljudje enostavno ne morejo navaditi. Tisti, ki na območju Viča in Rožne doline živijo tik ob železnici, se že čez dan v stanovanjih ne morejo normalno pogovarjati, še slabše pa je, če se skušajo malce sprostiti ob delu na vrtu.
»Najhuje pa je, da v stanovanjih zavoljo hrupa ne moremo imeti odprtih oken, kar je še posebno moteče v poletnih mesecih, ko niti ponoči ne moremo prezračiti bivalnih prostorov,« je potarnala Zupančičeva, ki je na Slovenske železnice (SŽ) pisala protestno pismo v imenu vseh prizadetih, na težavo pa je opozorila tudi uredništvo Dnevnika.
Poleg tresenja tal oziroma hiš, ki jih po besedah naše bralke povzročajo težke dizelske lokomotive s še težjim tovorom vred, tamkajšnje prebivalce iz sna prebujajo tudi zvočni signali, na katere neusmiljeno pritiskajo strojevodje vlakovnih kompozicij. »Mar ni hupanje v spalnih naseljih ponoči prepovedano?« se sprašuje Zupančičeva in poudarja, da se je kakovost življenja v teh predelih Ljubljane v zadnjih 15 letih močno poslabšala. Ker verjame, da se bo tovorni promet v prihodnje le še povečeval, poziva odgovorne, da je skrajni čas za ukrepanje. Po njenem mnenju bi morali pri SŽ nabaviti modernejše oziroma tišje lokomotive, popraviti oziroma posodobiti železniške tire in pragove za potniški promet, medtem ko bi morali tovorni promet speljati po tirih zunaj spalnih naselij.
V prihodnje manj hrupnih lokomotiv
V SŽ pravijo, da je železniška proga Ljubljana–Sežana/Koper, ki poteka tudi čez območje Viča in Rožne doline, ena pomembnejših povezav slovenskega železniškega omrežja, od dostav po njej pa so odvisna številna podjetja v Sloveniji in tujini. »Po njej se na dan prepelje približno 80 tovornih vlakov. Velika večina jih vozi s tihimi električnimi lokomotivami, dizelski sta ena do dve na dan,« je pojasnila Mateja Živoder iz SŽ. Nočno oglašanje lokomotiv upravičujejo z gradbiščem pri Dolgem mostu, kjer morajo strojevodje zavoljo varnosti in v skladu z zakonodajo občasno uporabljati zvočne signale. »V drugih primerih zvočnih signalov ne uporabljamo,« je zatrdila Živoderjeva.
Čeprav naj bi bila železnica ena do okolja najprijaznejših oblik prevoza, v SŽ priznavajo, da tudi železniški promet povzroča določene negativne obremenitve okolja. »Po raziskavah Evropske agencije za okolje iz leta 2001 je približno deset odstotkov prebivalstva izpostavljenega ravni hrupa, ki ga prebivalci dojemajo kot zelo motečega,« so povedali.
Po njihovih navedbah je ministrstvo za infrastrukturo v zadnjih petnajstih letih namenilo veliko denarja za zmanjševanje hrupa z aktivno in pasivno protihrupno zaščito, in sicer z graditvijo protihrupnih ograj, zaščitnih nasipov, nasadov dreves in podobno. So se pa v SŽ obregnili ob vlado – ta je pristojna za zagotavljanje denarja za protihrupne ukrepe –, ki še ni sprejela operativnega programa zmanjševanja hrupa na območju Mestne občine Ljubljana.
V SŽ načrtujejo, da bodo do leta 2020 kupili petnajst novih lokomotiv. To pomeni, da bo odtlej vozilo manj starejših in glasnejših dizelskih lokomotiv, ljudje – tudi na Viču in v Rožni dolini – pa bodo mirneje spali.
