Zapisali ste: »Strokovna komisija ugotavlja, da so reference založbe pri izpolnjevanju založniških standardov kvalitetne, pri nekaterih doslej izdanih prevodnih delih iz svetovne sodobne klasike, kjer založba angažira vrhunske zunanje urednike, celo odlične.« Od kod vam podatek, da smo angažirali zunanje urednike za vrhunska dela? Je pa res, da JAK sistematično podcenjuje naše delo.
V odločbi ste zapisali: »Najava pomembnosti drugih prevodnih del kot odpiranja v manj znane literarne svetove (turške, južnoameriške in srbske književnosti) pa je po dikciji in vsebini nerealna, saj... nikakor ne sodijo več med manj poznane [...], kvaliteta avtorjev pa zaniha od vrhunskih do slabo poznanih ali že pogosto objavljanih...« Slabo poznana turška avtorica je bila prevedena v 18 jezikov. Iz Salvadorja, od koder prihaja naš avtor, tudi gost Frankfurtskega knjižnega sejma, pa je bilo doslej izdano eno samo delo. V vaši presoji je prevladal evropocentrizem in ste vso književnost Južne Amerike zmetali v en koš. Predlog za prevod srbskega avtorja smo dobili od izr. prof. dr. Đurđe Strsoglavec.
In naprej: »Posebej v povezavi s promocijo je problematičen vidik založbe distribucija prek lastne mreže, spletne knjigarne in facebooka, saj je zaradi manj širokega obveščanja javnosti distribucija s temi načini šibkejša.« V založbi delamo trije specialisti za trženje, ko smo prebrali vašo oceno, smo ugotovili, da je za vas trženje (4P) neznanka. Strokovnjaki facebook razumejo kot orodje za promocijo in ne za distribucijo, kot ugotavljate vi. Dvakrat smo napolnili Kino Šiška, organizirali smo Čili festival, ki je imel več kot 500 obiskovalcev. Intervju z Markom Dergancem v Sobotni prilogi pred izidom Butnskale in posebna izdaja Butnskale, ki spremlja predstavo v dveh gledališčih, je prav tako del promocijske dejavnosti založbe...
Zapisali ste: »Izvirni slovenski del programa je za obogatitev slovenskega knjižnega trga precej manj izrazit, saj ne vključuje novih avtorjev ali tematik.« Mogoče res, toda s tem sporočate pisateljem, naj raje ne sprejmejo Prešernove nagrade za literaturo, kajti s tem so zaključili svoj opus. Ignoriranje dveh nagrajencev pa predstavlja svojevrsten precedens pri razdeljevanju državnih sredstev.
Karl Jaspers ugotavlja, da človek nosi odgovornost in krivdo za vsako dejanje, tudi če je narejeno po ukazu. Vaša krivda pa je zaradi uporabe lažnih podatkov in strokovno neutemeljenih argumentov ter podpore več knjig, pri katerih so bili kršeni pogoji javnega razpisa, toliko večja še zlasti v primeru, ko je član komisije (Š. Vevar) hkrati prevajalec knjige, s katero se je kršilo javni razpis, o katerem ste odločali.
Spoštovani, mi lahko, prosim, pojasnite, od kod vam podatki za ta konstrukt in zgrešene predstave? Se zavedate, da kreirate politiko JAK na poti k oblikovanju založniškega trga po meri redkih privilegirancev? Spoštovani minister, gospod Anton Peršak, letošnja razpisa JAK za področje izdaje knjig bi lahko označil kot državni poseg v slovenski knjižni trg s ciljem, da omeji število prejemnikov državnih sredstev, kar je sicer v nasprotju z NPK. Dodelitev sredstev zgolj 30 izbrancem bo imelo tudi široke socialne posledice za (samo)zaposlene v kulturi, kar je v nasprotju z vašimi prizadevanji. Ugotavljamo tudi, da je JAK kršila lastne predpise, da je izbrancem omogočila dostop do javnih sredstev.
Jože Piano, MBA
