Kako sploh čutimo toploto? Za primer vzemimo, da primemo opeko. Takoj bomo začutili, ali je topla ali hladna – merilo nam je seveda naša lastna temperatura, temperatura našega telesa. Če postavimo toplo opeko na hladno, se bo takoj začela širiti toplota s tople opeke na hladno – kot vedno v naravi se bo poskušalo vzpostaviti temperaturno ravnovesje oziroma se bosta opeki po dovolj dolgem času energijsko izenačili, bosta na enaki temperaturi. Temu rečemo prenos toplotne energije s prevajanjem, kondukcijo. Isto se dogaja z nami. Obdaja nas zrak, ki je neke vrste telo, sredstvo, v katerem smo. Zrak ni prazen prostor, je plin, snov. In če je ta snov toplejša od nas, nas »bo grela«, z zraka se bo prenašala temperatura na naše telo. Pustimo zdaj vnemar sicer številna kar pomembna dejstva, obleko, na primer, pa sploh toplotno prevodnost tudi našega telesa... Če pa je zrak okoli nas hladen, se začne prevajati toplota v obratni smeri – mi »grejemo« zrak, izgubljamo toploto in se hladimo. Precej izraziteje to čutimo v vodi. Ker je gostejše sredstvo in ima tudi dosti večjo toplotno prevodnost od zraka. V hladni vodi zato hitreje izgubljamo toploto kot v hladnem zraku in obrnjeno.
V naravi pa se energija prenaša tudi drugače kot s prevajanjem, kondukcijo, in sicer s sevanjem. Vsi vemo, da Sonce seva energijo v obliki elektromagnetnega valovanja. In če stojimo na soncu, naša obleka vpija to energijo, zato se nam obleka segreva. In nam je na soncu topleje kot v senci, pa čeprav je temperatura zraka enaka (termometer kaže višjo temperaturo, če je na soncu zato, ker poleg toplote, ki jo dobi od zraka, vpija še sončno sevanje, ki se spreminja v dodatno toploto, ki je v senci ni oziroma je bistveno manjša). A sevajo vsa telesa, ne samo Sonce – tudi hiše, drevesa, kamni... Valovna dolžina izsevane energije je odvisna od temperature telesa. Tudi Zemlja seva energijo v vesolje v valovni dolžini infrardeče svetlobe oziroma valovanja. Od Sonca dobiva energijo in se segreva. Če energije ne bi oddajala, bi se segrevala, tako pa je nastalo neko ravnovesje pri temperaturah, ki jih poznamo. Ja, in ker na neki način »oblačimo« Zemljo v plašč toplogrednih plinov, se ta ravnovesna temperatura ozračja počasi dviguje.
