Po statističnih podatkih za leta 2007–2009 je bila kar 57-odstotna, lani skoraj 70-odstotna. Da bi bilo teh manj, je potrebno tudi primerno in ustrezno podjetniško okolje. Ministrstvo za gospodarstvo zato vsako leto nadgrajuje ukrepe, s katerimi bi izboljšali razmere dela, med katerimi sta bila še posebno uspešna projekta VEM in e-VEM. Z modelom podjetja DATA pa je ta projekt dobil tudi evropsko veljavo, saj je na slavnostni podelitvi v Madridu (v Španiji kot predsedujoči državi EU) prejelo evropsko nagrado za podjetništvo in postalo zmagovalec v kategoriji Spodbujanje podjetniškega duha. O velikem uspehu malega ljubljanskega podjetja smo se pogovarjali s Katjo Šegedin Zevnik in Alešem Zevnikom, ki sta že leta 1992 ustanovila podjetje DATA in ga še danes uspešno vodita.
Ste se za podjetniško svetovanje odločili zaradi vaših začetnih težav ali zaradi spleta okoliščin?
Zaradi enega in drugega. Sama ustanovitev podjetja je bila zelo dolgotrajna, a preprosta, težave so se začele sredi devetdesetih let, ko naj bi se v Sloveniji začel razvijati podjetniški duh. Tako podjetniki kot svetovalci smo se učili, vendar pa sva midva že od vsega začetka vedela, kakšno podjetje bova naredila. Za tiste razmere je bil naš pristop zelo inovativen, čeprav se zdi danes zelo preprost. Za nekaj podjetnikov sva pripravila brezplačne seminarje in skupaj smo odšli na negotovo pot. Nekaj od teh je še danes naših strank. Da je naš model zelo uspešen in prilagodljiv, pove podatek, da ga uporablja vse več svetovalnih podjetij. Žal pa je s povečanjem števila svetovalnih podjetij nastal tudi določen nered, ki bodoče podjetnike oziroma podjetnike v začetni razvojni fazi odvrne od nameravane vključitve v svet podjetništva, ki je lahko še vedno precej negotov.
Kje so največje prednosti vašega modela?
Ustvarjanje podjetniške miselnosti se začne že veliko pred ustanovitvijo podjetja, zato temu delu posvečamo veliko pozornosti. Sama ustanovitev in registracija sta le posledica nekega prepričanja in odločitve posameznika ali skupine o udeležbi na seminarjih. Največ pozornosti namenimo v razvojni fazi, kjer podjetnikom ponujamo vso podporo in pomoč v raznih storitvah, izobraževanju in svetovanju s posebnim poudarkom na financah in finančni kontroli. Tak pristop ima za posledico zmanjšanje umrljivosti naših podjetij, saj je bil pred krizo le 9-odstoten, medtem ko je bil ta podatek na državni ravni višji od 57 odstotkov. V času krize se je ta povečal na skoraj 70 odstotkov, medtem ko je pri naših podjetjih izkazan le 29-odstotno. Tudi to je razlog, da imamo danes že več kot 600 strank, od katerih smo več kot dvema tretjinama pomagali tudi pri ustanovitvi podjetja. S takim načinom dela smo si ustvarili zaupanje, hkrati pa je svetovalno-izobraževalna oblika sodelovanja koristna za obojestranski razvoj.
Sodelujete tudi s start up podjetji, inkubatorji in tehnološkimi parki?
Seveda, še posebno s Tehnološkim parkom Ljubljana odlično sodelujemo. Razumevanje direktorja mag. Iztoka Lesjaka je bilo tako veliko, da smo skupen projekt iz začetnih uric spremenili v podjetniške dneve in že načrtujemo podjetniške tedne. Tudi v tehnoloških parkih je nekaj podjetij, ki smo jim pomagali pri ustanavljanju. Smo zelo prilagodljivi in sodelujemo z vsemi, ki si želijo naših storitev. Tudi v tehnološkem parku imamo nekaj strank.
Smo torej primerljivi z Evropo?
Ustvarjanju primernega podjetniškega okolja je država namenila veliko časa in denarja. Začetne težave so se prav zaradi inovativnosti podjetnikov začele spreminjati v razvojne možnosti in slovensko podjetništvo je bilo v velikem razmahu. To se je poznalo tudi na vse bolj prijaznem podjetniškem okolju, ki je s projektoma
VEM (Vse na Enem Mestu) in e-VEM (elektronska registracija podjetja) doseglo enega svojih vrhuncev. Tudi razvoj našega podjetja, odkar smo se leta 2005 vključili v program vstopnih točk VEM, se je skokovito povečal. Nagrada, ki smo jo dobili, je bila kot posledica naše nadgradnje tega projekta, ki smo ga ustvarjali vse od ustanovitve leta 1992. Največja vrednost tega projekta je tudi ta, da je prenosljiv na druga okolja, potrebna je le adaptacija, ki smo jo pripravljeni izvesti. Za podporno okolje, ki ga je država ustvarila, lahko rečemo, da smo v evropskem vrhu. To so nam potrdili tudi na podelitvi nagrade. Problem, ki se pojavi v naši državi, je to, da velikokrat pešamo v izvedbi. Res je, da ima Japti kot ena od agencij MZG pomemben vpliv na podjetništvo v Sloveniji ter na osnovi javnih razpisov tudi škarje in platno pri dodelitvi sredstev. Hkrati pa je zanimivo tudi to, da imajo številni slovenski podjetniki projekte za evropski trg, pa ne morejo do ustreznih sredstev zaradi administrativnih ali drugih ovir.
In kako ste prišli do tako ugledne nagrade?
Za nas je bil že velik uspeh, da smo prišli skozi nacionalno sito v Bruselj, kjer smo se pomerili s 338 projekti, kolikor jih je bilo v konkurenci. Nagrade se podeljujejo za odličnost v naslednjih petih kategorijah: 1. Spodbujanje podjetniškega duha, 2. Naložbe v veščine, 3. Izboljšanje poslovnega okolja, 4. Spodbujanje internacionalizacije poslovanja, 5. Odgovorno in odprto podjetništvo. Evropska žirija pa podeli tudi veliko nagrado žirije.Po pregledu vseh projektov smo bili najprej uvrščeni med 53 projektov, ki so se uvrstili v ožji izbor, in nato še med 12 finalistov. Šele na slavnostni podelitvi, ki je bila izvedena v slogu podelitve oskarjev, smo izvedeli, da smo zmagovalci prve kategorije. Presenečenje in hkrati navdušenje sta bili zelo veliki. Bili smo ponosni, da smo tako uspešno zastopali Slovenijo in slovensko podjetništvo.
Ima nagrada tudi kakšne pozitivne posledice?
Vsaka nagrada je posledica minulega dela, ki ga določena skupnost oceni. Hkrati je to tudi moralno zadovoljstvo, da sva svoje ideje, vizijo in cilje uresničila v taki meri, da je bilo to zanimivo tudi za skupnost, v kateri delujeva. Kaže na to, da bo nagrada tudi odskočna deska za uresničitev nekaj projektov tudi v širšem prostoru EU. Škoda je le, da tega ne zmore prepoznati tudi domača skupnost, saj zaradi birokratskih ovir naših storitev ne moremo ponujati zunaj sedeža podjetja. O mačehovskem odnosu države do uspešnih podjetnikov govori tudi podatek, da od državnih institucij nismo prejeli nobene čestitke, čeprav smo prvo slovensko podjetje z zmago in evropsko nagrado za podjetništvo. Saj ne mislimo, da bi bil potreben sprejem na Prešernovem trgu kot za športnike, kakšna čestitka resornega ministra ali sekretarja bi bila pa že primerna. Država bi se morala zavedati, da bo lahko napredovala in se razvijala samo toliko, kolikor se bodo razvijali podjetja in podjetniki.
Matija Krnc
