Kako boste proslavili zlato gazelo?
Danes se proslavljanju ne bomo mogli ogniti, saj je z menoj tukaj vsa ekipa in komaj čakam, da se dobim z njimi. Jure (dr. Jure Knez, strokovni direktor Dewesofta, op. p.) zagotovo že ve, da smo postali zlata gazela, čeprav z njim še nisem govoril, saj nisem niti utegnil prijeti za telefon. Verjamem, da se veseli z nami. Ko bo naslednje dni tudi on s službene poti, bomo v podjetje povabili svojce in skupaj proslavili ta uspeh, kajti priznanje je zasluga prav vseh v podjetju in vseh, ki jih imamo doma, saj nas pri tem, kar delamo, ves čas podpirajo.
Dr. Jure Knez bi tudi danes verjetno, kot ste sami zatrdili, dejal: »No, zdaj smo pa komaj začeli.« Kaj torej priznanje pomeni za podjetje?
Že na račun srebrne gazele, ki smo jo prejeli leta 2009, smo dobili v svojo delovno sredino zares dobre sodelavce. Prav zaradi tega priznanja so, ko pridejo k nam, prepričani, da je naše podjetje dobro, in želijo pri nas tudi ostati. Tudi zato, ker lahko tako strokovno kot osebnostno napredujejo.
Kako pa bo zlata gazela vplivala na Zasavje, za katerega smo danes celo slišali, da v njem vlada gospodarska sivina?
Ko smo postali regijska gazela, smo dobili veliko čestitk in verjamem, da bo ta pozitivizem dobrodošel v tem lokalnem okolju. Nagrada pa poslovno na nas v Sloveniji ne bi vplivala, saj poslujemo pretežno v tujini. Bomo pa seveda z zanimanjem spremljali, kaj pomeni priznanje mednarodno, ko ga bomo objavili v našem katalogu in na spletni strani. V tem primeru nas lahko tudi tuji kupci, med katerimi prevladujejo priznana podjetja, prepoznajo kot pomembno slovensko podjetje in imajo manj dvomov o sodelovanju z nami. Do lanskega leta, ko smo še prodajali prek naših poslovnih partnerjev, nam to ni bilo tako pomembno, danes pa se v Ameriki, Nemčiji, Singapurju in Hongkongu ter Avstriji pojavljamo kot Dewesoft Slovenija. Zato smo seveda deležni tudi marsikatere bonitetne ocene...
Zakaj je za Dewesoft kriza dejansko priložnost?
Zato, ker smo v pravem trenutku pripravili pravi izdelek. Jure je v letih, ko se je začela največja kriza, ocenil, da trg potrebuje instrument, ki ga lahko vsak uporablja in ne bo predmet dolgotrajne nabave oziroma razglabljanja, kako ga nabaviti. Tako smo do danes prodali več kot dva tisoč kosov svojega prvega izdelka dewe43, saj so bili uporabniki zadovoljni, ker smo jim ponudili cenovno ugoden izdelek. Iste kupce smo nato, ko smo že imeli odprta vrata, nagovorili ob dokončanju serije sirius, ki pa je veliko zahtevnejši izdelek in ima tudi boljše karakteristike.
Dr. Knez je trenutno na sejmu telemetrije, kjer piše zgodovino, kot pravite. Zakaj?
Na tem sejmu se ključni igralci na področju prenosa podatkov med plovili in zemljo pogovarjajo o razvoju stroke v prihodnje. Dosedanji odzivi so pozitivni, saj so sprejeli Juretovo strategijo razvoja. Mnoga pomembna podjetja mu zaupajo in nas že sprašujejo, ali lahko njihove merilne naprave opremimo z našo programsko opremo. Verjamem, da bo, če ne prav bližnja prihodnost, pa vsaj nekoliko kasnejša potrdila pravilnost Juretovih usmeritev.
V utemeljitvi izbora Dewesofta za zlato gazelo je komisija zapisala, da vam daje konkurenčno prednost pred zasledovalci prav dejstvo, da poleg inovacij v programski opremi razvijate tudi lastno inovativno aparaturno opremo. Podobno je uspelo tudi Stevu Jobsu. Se strinjate s primerjavo?
Jure ne bi želel slišati, da ga primerjajo s Stevom Jobsom. Jure je genij. Verjetno je kar nekaj inženirjev na področju tehnike njegovega formata, ampak on ima izjemen občutek za sočloveka. Hkrati ima tudi izreden občutek za oblikovanje primerne cene. Veliko tehnikov je, ki znajo narediti vrhunski izdelek, morebiti celo najboljšega na svetu, a pri tem nihče ne pomisli, da je treba ta izdelek tudi prodati.
V kolikšni meri sploh potrebujete podporo države?
V vseh mandatih je imela politika posluh za razvoj in razvojne oddelke. Vsi ministri, ne glede na to, kdo je to bil, so se, verjamem, zavedali, da lahko samo razvoj vodi v povečanje števila delovnih mest, do boljših izdelkov, do pozitivnih trendov v gospodarstvu. Prijavili smo se že na več razpisov s področja raziskav in razvoja za sofinanciranje opreme in raziskovalne dejavnosti, vsako leto dobimo ob koncu leta davčno olajšavo, ki nam omogoča obdržati sredstva. No, v razvoj bi vlagali tudi brez pomoči države, saj delamo s svojim denarjem. Nikoli nismo bili zadolženi, saj poslujemo dobro, a nedvomno s pomočjo državnega denarja lahko delamo večje razvojne korake in hitreje. To tudi pripomore, da smo v družbi gazel. To nam daje tudi prednost pri kupcih.
Kaj pa vas pri poslovanju ovira?
Da ima dan premalo ur. (smeh). Zahteve administrativnih postopkov nekako uspemo obvladovati, prostorsko še nimamo nobenih težav. Medtem ko smo še ne dolgo nazaj delali na skromnih 300 kvadratnih metrih, smo zdaj že na več kot tisoč, kjer upam, da bomo nemoteno delali še nekaj naslednjih let.
Povprečna dodana vrednost na zaposlenega v Sloveniji je slabih 37.000 evrov, v Evropi 60.000 evrov. Po nekaterih izračunih to pomeni, da za Evropo zaostajamo za 23 let. Kako torej dodano vrednost dvigniti, kar je tudi eden od glavnih prioritet slovenske industrijske politike, ki se pripravlja v teh dneh? V Dewesoftu ta znaša namreč 95.000 evrov.
Recepta seveda nimam. Tudi naš uspeh je po mojem mnenju splet okoliščin in srečnih trenutkov ter seveda veliko garanja. K višji dodani vrednosti bi lahko prispevali tako, da ne bi bili le dobavitelji delov za končne izdelke, pač pa da ob končnih izdelkih skrbimo tudi za kreiranje idej za nove izdelke, predvsem pa da ponujamo celotno storitev – od ideje do končnega produkta. Do še boljšega izdelka, kot ga je kupec sploh pričakoval.
Zaposlujete tudi mlade. Kakšen človek vas prepriča?
Brihten pravimo takemu človeku pri nas v Zasavju! (smeh) Po našem mnenju daje naš šolski sistem mlade strokovnjake, ki imajo dokaj visoko raven osnovnega znanja, si pa želimo, da ima inženir, ki se nam pridruži, tudi strmo krivuljo učenja. Velika škoda namreč je, da nekdo, ki vsega tega ponujenega znanja, ki ga dobi pri nas ali pa od naših izjemno sposobnih kupcev, ne izkoristi za svoj lasten razvoj in s tem tudi za hitrejši razvoj podjetja. Imamo srečo, da imamo Jureta, ki z vsem srcem deli svoje znanje, kar je pri strokovnjakih sicer redkost.
Kako preživljate prosti čas?
(Med smehom dolg premor) Kot otrok sem sanjaril, da bom delal v izolski Mehanotehniki, ker bi tako delal in se hkrati igral. To, kar zdaj počnemo, je na neki način podobno mojim željam. Rad sem v službi in rad počnem to, kar počnem. Rad vidim, da nam gre dobro in da gre dobro našim sodelavcem. Rad vidim, da smo sposobni našim strokovnjakom zagotoviti, da lahko vidijo najboljše laboratorije na svetu, da vidijo Naso, vidijo formulo ena. In to ne s tribune, pač pa, da dejansko vidijo in razumejo probleme globalnih podjetij ter jim s svojimi rešitvami pomagajo. To je pri nas recept, da smo v službi srečni.
Kje bo Dewesoft čez pet let?
Hja, zdaj pa bi moral biti tukaj Jure! Njegova vizija je res jasno začrtana. Jo bom skušal povzeti. Trdno verjamem v to, da bomo še vedno v Sloveniji in da bo podjetje kljub dobrim ponudbam, ki jih dobivamo, še vedno v naši lasti. Upam, da se bomo razvili v glavnega igralca na področju merilne tehnike na svetu. Če ima danes naš največji konkurent (National Instruments iz Texasa, op. p.) milijardo in tristo milijonov evrov letnega prometa, si želim, da bomo v petih ali desetih letih takemu podjetju resna konkurenca. (smeh)
