V državah z daljšo poslovno tradicijo podjetniku marsikdaj ne odobrijo investicije, če ni že kdaj izkusil neuspeha. Razlog: ker najverjetneje ne bo pravočasno prepoznal kriznih znakov, ne bo znal presekati lastnih psiholoških zank in posledično ne bo pravočasno in pravilno reagiral, ko bo to potrebno.
V Sloveniji že imamo podjetnike, ki so izkusili bitko z živim peskom finančne krize, ki je pogoltnil njihovo podjetje. Šest neimenovanih podjetnikov nam je ločeno razkrilo izkušnje, ki odpirajo vpogled v najtežje trenutke in v rešitve, ki so jih potegnile iz osebne krize. Vsi so bili ustanovitelji in vodje svojih podjetij, ki so imela od enega milijona do desetin milijonov letnega prometa, dokler se jim niso začela udirati tla pod nogami. Poglejmo si zaplet in razplet teh zgodb.
Faza zanikanja
Ko so za devetimi gorami že na glas govorili o krizi in ko je trg tudi pri nas že serviral prve udarce, je vseh šest podjetnikov ohranilo star način poslovanja. Niso si priznali vedno težjih okoliščin, istočasno pa so se oklepali starih privilegijev iz medenih let. Veliki prostori, preveč zaposlenih, previsoke plače, vozni park, ugodnosti za vse v podjetju... V tistem trenutku so njihova podjetja še shajala. Nekateri drugi so se takrat že potapljali in moji sogovorniki so jim jasno svetovali, kako ukrepati. Vendar kasneje, pri njihovem lastnem zatonu, ti nasveti niso videli luči dneva. Ko postane zgodba subjektvina, je kakor da bi na bojišče padla megla. Nič ni več jasno.
Na nove okoliščine so reagirali šele, ko so imeli vodo že v grlu – ko se utapljaš, suvaš z rokami vse povprek, vendar žal večinoma neuspešno. Na vsak nov udarec trga so začeli iskati rešitve, ki pa so bile z vsako 'rundo' bolj v oblakih. To še v Holywoodu ne znajo posnet, kakšno slamo sem takrat prodajal sam sebi. Z vso silo verjameš v čudežno rešitev, ampak z vsako potezo še bolj zabredeš v drek. Kot kadar si noro zaljubljen in te ta punca pusti. Nočeš si priznati in si prepričan, da se bo vrnila... Z vso hitrostjo drviš v zid, ampak ga ne vidiš, čeprav na njem utripajo vse luči. Nočeš si priznati. Stvari se nabirajo, potem pa se vse odvije v enem ali dveh mesecih.
Panika, sosedove češnje in osebno jamstvo
Pod izrazitim pritiskom začne glava razmišljati drugače. Na račun sorodne panoge, ki je izgledala prijaznejša, so nekateri začeli zapuščati svoja ključna poslovna področja. Vendar se je izkazalo, da tudi sorodna panoga ni prebrodila krize in nekateri so se dokončno potopili zaradi nezdravih projektov zunaj domačega področja. Eden izmed podjetnikov je začel kanibalizirati dobre, stare projekte na račun novih, nerealnih projektov in ker niso uspeli, je nezavedno postal agresiven do kupcev. Ni se pravočasno zavedel, da je v istem čolnu z njimi in da tudi kupci komaj držijo glavo nad vodo. On pa je začel udrihati po njih. Seveda je kolona naročnikov izhlapela.
V nekem trenutku so banke prepoznale, da novi projekti ne morejo pokriti starih dolgov, zato so odvzele transfuzijo, ki je še držala podjetja pri življenju. Zahtevale so jamstvo z osebnim premoženjem, ki pa ima, če ga podpišeš, dva možna učinka: Prvi (izredno redek), da deluje kot lepilo in strne vrste v podjetju; Dugi učinek (pisan na kožo človeške narave), da paralizira podjetnika in partnerje, saj se jim sedaj poleg podjetja trese še domača postelja. Nevede potem delaš neumnosti in zraven še uničuješ svoje telo.
Osebno jamstvo danes zame pomeni 30 let odplačevanja prejšnje zgodbe, istočasno pa delam novo, s katero bom poizkusil staro odplačati že v petih letih.
Kaj se dogaja z zaposlenimi
Vrhunski kadri so na simptom titanika reagirali še preden je podjetnik sploh prvič pomislil na ledeno goro. Najboljši odidejo prvi. Ironija je, da bi lahko morda ravno oni pomagali. Vseh šest podjetnikov pravi, da je bila najtežja izkušnja odpuščanje ljudji, ki si jih sam zaposlil, vzgajal, z njimi živel. Kakor, da bi drevesu rezal žive veje in korenine. Prej boš vzel sebi, kot pa svojemu zaposlenemu. Vsaka takšna odpoved je čustven stres s solzami v očeh. Razumem zakaj v ZDA dajejo odpovedi kar po mobitelu ali računalniku – izognejo se največji bolečini. Nekateri drugi zaposleni, ki so najbolj glasno vzklikali parole, pa so ob prvi zamudi plač spremenili obraz in jih ni bilo več možno prepoznati.
Stres se stopnjuje in najprej se pod njim sesuje podjetnik. Potem se to prenese na družino in na prijatelje, nakar sledi še širša družba deležnikov. Že tako si v krču, bitka pa je vse širša, dokler ne divja na vseh področjih podjetnikovega življenja.
Počutje – najtežji dnevi
Najtežje je, ker podjetnik dojema podjetje kakor samega sebe, kot da je to ena in ista oseba – in ker je podjetje mrtvo, se tudi podjetnik sam sebi zdi mrtev. Zdi se ti, kot da si v nerealnem svetu, ko nisi ne buden in ne spiš. Kakor v umetni komi. Noči so polne strahu, zvečer pa se trudiš, da ne bi zaspal, da bodo minute miru tem daljše. Ko pride jutro, nočeš iz postelje, ker veš, da se začenja bombardiranje s telefoni. Že en klic od banke te uniči za cel dan. V petek razmišljaš, kako bo lepo naslednji petek. Namesto, da bi našel energijo in se postavil na noge, se začneš zapirati pred družino in prijatelji. In ugotoviš, da je vsak klošar bogatejši od tebe. Jaz sem se takrat tudi ločil.
Vsi podjetniki so mnenja, da najbolj pritiskaš sam nase in si sam sebi največji sodnik. Zdi se ti, da vsi razmišljajo o tebi in s prstom kažejo nate. V tej paralizi, pod stresom in v močnem strahu, podjetnik zaradi reševanja trenutne barke ne gradi novih, realnih bark. Poleg tega pa takšen stres kmalu udari na zdravje. Eden izmed sogovornikov je do konca življenja pristal na dveh medicinskih aparatih.
REŠITVE
Ti in tvoje podjetje NISTA ENO IN ISTO – rešuj svojo čustveno sliko
Smrt podjetja ne pomeni smrti podjetnika; podjetje je podjetnikova dejavnost. Čustva, pod katerimi se šibiš, moraš reševati v zasebnem okolju in ne v podjetju. Če jih ne rešuješ, se tudi podjetju ne boš uspel posvetiti. Kadar si bolan, greš k osebnemu zdravniku – zakaj tega ne narediš tudi za duševno zdravje, ki je pogosto celo bolj pomembno? Poišči nekoga, ki ti bo povedal tri ključne točke, ki jih zaradi čustvene vpletenosti sam ne znaš izluščiti. Potem se poveži z ljudmi, ki te ne obremenjujejo. Ne izogibaj se svoje družine in prijateljev ter končno prodaj tisti kavč v pisarni, ki si ga kupil zato, da bi prihranil čas večernih prevozov do domače postelje. Mimogrede – ko bo enkrat vse za tabo, pričakuj obdobje žalovanja, ki traja vrsto mesecev. Žalovanje je nujno potrbno, da se tvoj ego ponovno okrepi, da začutiš trda tla pod nogami in da si upaš novim podvigom naproti.
Takoj najdi točko preloma in naredi zaključke
Potrebno je končati fazo zanikanja. Če to zmoreš sam, toliko bolje, sicer pa te do tega privedejo vedno slabše okoliščine – recimo, ko ti banka postavi tako slabe pogoje, da se sesedeš. Bolj kot si realen, prej lahko dosežeš to točko in manj škode boš naredil sam sebi. Z nadaljevanjem agonije zgolj izgubljaš čas, zdravje, živce, sredstva, potencial za reševanje in za nove zgodbe...
Ptičja perspektiva
Vzami si nekaj dni oddiha, kar je v takšnih situacijah krvavo težko, ampak nujno potrebno. Ugotovi kako izgleda situacija iz ptičje perspektive. Ali bodo posledice res tako hude, če nekaterih stvari ne boš naredil? Vsi sogovorniki so ugotovili, da je bilo to nujno potrbno. Odmik in razmislek.
Nisi edini
Ali si res edini, ki hodi skozi stečaj ali prisilno poravnavo? Nikakor nisi; večina trga se s kremplji bori za obstanek in ogromno jih je, ki so živi le še na papirju. Nihče ne gleda zgolj tebe, zanje si le številka, zato ni razloga za sramovanje in samevanje.
Zdrav duh v zdravem telesu
Fizična kondicija je temelj za duševno kondicijo – sogovorniki so postali izrazito aktivni. Eden je začel plesati in je izgubil 25 kilogramov. Ostali redno hodijo v fitnes. Telesna aktivnost ti ne okrepi le duševnega stanja, ampak ti ponovno dvigne samodisciplino, ki je v razsulu zaradi čustev.
Interesne dejavnosti in kreativnost
Nehaj službovati 18 ur na dan in začni posvečati svoj čas drugim interesom. Postani ustvarjalen in razširi svoja obzorja. Po dolgem času začuti, da si mnogo širša oseba, kot je tvoje delo. Tu leži ključ do samopodobe in tudi do bolj inovativnih rešitev problemov.
V firmi: Oblikuj scenarije in se osredotoči
V podjetju najprej oblikuj tri scenarije prihodnosti (slab, srednji, dober) in se na osnovi tega odločiti, kaj prioritetno rešuješ, v kaj boš vložil preostanek energije in sredstev. Potem si za posamezen dan določi največ tri cilje, ki jih želiš izpolniti. Najbolje je, da si sestanke rezerviraš za zjutraj, saj si na ta način prisiljen vstati iz postelje.
V firmi: Ne prodajaj sam
Če prodajaš podjetje, del podjetja ali pa njegove vire, potem ne prodajaj sam, ker si emocionalno obremenjen. Trg takoj zavoha ranjeno žival in že na en kilometer te zaznajo, da si v stiski. Ne le, da te bodo izrazito stisnili za ceno, ampak se lahko tudi ustrašijo tega, kar prodajaš. Prodajati mora nekdo drug.
V firmi: Ne daj osebnega poroštva
Če je možno, ne daj osebnih poroštev, sicer se izpostaviš na milost in nemilost za čustvno zlorabo in manipulacijo. Še bolj se sesuješ, ker je pod udarcem tvoje celo življenje in otroci. V vsakem slučaju te bodo olupili kot banano, zato ne daj še svoje postelje. Če je več deležnikov, se z njimi ne pogajaj na štiri oči, saj bo vsak zase hotel najboljše pogoje in imel posebne zahteve. Skupaj jih postavi za okroglo mizo in naj vsi nanjo položijo jasne zahteve.
V firmi: Krčenje
Obstaja ogromno priročnikov z nasveti, ampak ta proces se odvija mnogo prehitro, da bi vmes bral knjige. Ključni so scenariji, fokus in ustrezne akcije, ki presekajo psihološke zanke.
Zaposleni delavci so žive veje tvojega drevesa, ampak vsekakor je bolje zožiti podjetje in rešiti ožje jedro firme (če je to možno in realno), saj jih lahko kasneje ponovno zaposliš, kot pa da cela firma umira in gredo na koncu vsi na cesto, brez možnosti povratka.
Ne skači na druga poslovna področja zgolj zato, ker so navidezno lepša. Sploh pa ne delaj tam tako velikih projektov, da lahko s svojim neuspehom potegnejo za sabo celotno podjetje. Prepogosto je okus sosedovih češenj zgolj fata morgana.
Če imaš preveč prostorov, jih oddaj, znebi se balasta. Eden izmed podjetnikov je glede kadrov in prostorov rekel, da če bi takrat hitro odreagiral, bi bila kriza le rahel kašelj, tako pa je nastala smrtna postelja.
Ko greš enkrat čez neuspeh
Za konec me je zanimalo še, v čem so podjetniki sedaj drugačni, ko so šli skozi neuspeh. Najprej sem ugotovil, da so vsi sogovorniki že naredili svoj U obrat in so ponovno v vzponu. Podjetnik bo prej kot slej spet podjetnik, saj je njegova osebna lastnost: podjetnost. Eden izmed sogovornikov se je ravno zato opisal kot 'podjetnik za vedno'. Sogovorniki so zatrdili, da so mnogo bolj previdni in imajo izostrene čute ter da sedaj 'skočijo na vsako malenkost'. Povsem drugačna je tudi relacija podjetje-podjetnik, saj je meja med njima sedaj jasno začrtana. Tisti, ki so že začeli ponovno zaposlovati kadre, so mnogo bolj previdni pri izbiri ljudi, kot so bili prej – najbolj pazijo na dolgoročno ustreznost zaposlenih. Poslednja večja razlika, ki so jo izrazili, pa je višja stopnja lastne strukturiranosti, torej da imajo bolj domišljene prioritete, z njimi sproti selekcionirajo aktivnosti in mnogo bolje upravljajo s svojim časom.
Ko sem na kavi enemu izmed sogovornikov rekel, da so njegove osebne izkušnje zelo poučne za druge, se je zamislil in mi odvrnil: Tistim, ki bi jim te izkušnje morale pomagati, jim ne bodo, ker ne bodo v njih prepoznali svoje situacije. Do onemoglosti si bodo zanikali, blodili in reševali. Celo jaz se bom zgolj s težavo spomnil teh izkušenj in poskrbel za preventivo, ko bo spet vse dobro in bo trg spet močno rasel.
Domine se podirajo vsak dan – le za različne firme ob različnih dneh. Razlika je v tem, ali si takrat pripravljen in ali se znaš izogniti zunanjim in notranjim pastem.
V tujini so izkušnje neuspelih veteranov najbolj cenjena dobrina – v tujini, ne pa tudi v Sloveniji. Pri nas o neuspehu molčimo, se ga sramujemo. O njem ne znamo konstruktivno govoriti, zato se ne moremo iz napak ničesar naučiti in se potem vsi spotikamo ob vedno iste korenine. Napake so najboljši učitelj in k sreči ni potrebno, da jih vse izkusimo na lastni koži. Upajmo, da bodo zgornje izkušnje našle plodna tla in komu prihranile vožnjo po tem terenu.
